Župnik iz Burundija, ki bo prišel v Dobrlo vas

Sylvere se je rodil leta 1974 v Burundiju kot deveti od enajstih otrok. Odraščal je v skromnih razmerah, zato je v sebi že od malega nosil željo, da bi šel študirat, našel dobro službo in bi tako lahko podpiral starše. V gimnaziji je živel v internatu s 400 dijaki, imeli so tudi kapelo. Toda svete maše niso obhajali pogosteje kakor vsake tri ali štiri mesece, ker je bil njihov duhovnik zadolžen še za veliko drugih župnij. To je v dijakih vzbudilo globoko hrepenenje po Bogu. Sylvere se spominja, da je ena od dijakinj nekoč prosila župnika za spoved. Ko sta prišla iz spovednice, se je vrsta za spoved vila vse od spovednice do zunanjega dvorišča, saj so si vsi želeli prejeti ta zakrament. Tudi Sylvere je bil med njimi. Množica mladih, ki hrepeni po Bogu, ga je tako presunila, da ga je nenadoma spreletelo: »Kdo lahko poteši to žejo po Bogu?« To vprašanje je odtlej spremljalo tedaj 18-letnega Sylvera in pravi, da je bil to začetek njegovega klica, čeprav si je sprva prizadeval, da bi se ga otresel, saj kot duhovnik ne bi imel dohodkov, da bi podpiral starše.

Pred maturo se je udeležil duhovnega konca tedna in pri češčenju v kapeli molil, da bi dobil odgovor na svoje vprašanje. »Takrat sem začutil, kot bi mi nekdo srce presekal na dvoje. Težko je bilo in tisto noč sem v globoki molitvi potreboval veliko moči. Čutil sem svobodo, da lahko grem po poti duhovništva in med tistim češčenjem sem izbral to pot.« Sylvere pravi, da je že en dan po tem dobil potrditev, da je bila odločitev prava: »Sošolec me je naslednji dan vprašal, kaj se mi je zgodilo, da sem videti čisto drugačen in da moj obraz tako žari. Dogodek med češčenjem se mi je zdel tako oseben, da ga takrat nisem želel podeliti z drugimi, zato sem odgovoril le: ‘Ne vem, kaj se mi je zgodilo, vem le, da čutim veliko veselje. Ne sprašujte naprej.‘« Nato je škofu poslal pismo in vstopil v semenišče v Burundiju, kjer se je od leta 1999 do 2006 pri­pravljal na duhovništvo, študiral teologijo in filozofijo in bil nato leta 2006 posvečen v duhovnika. Dve leti je delal v semenišču, nato pet let po raznih župnijah v Burundiju, dokler ga ni škof leta 2013 poslal na Dunaj. 

Na Dunaju je najprej devet mesecev obiskoval tečaj nemščine, nato je doštudiral teologijo na magistrski stopnji ter doktoriral, ob tem pa bil duhovni pomočnik sprva v župnijah Dornbach in Zu den Heiligen Aposteln na Dunaju, nato pa v župniji Dunajsko Novo mesto. »Na Koroško sem prišel februarja 2022 in bil tri tedne duhovni pomočnik v župniji v Šmihelu pri Pliberku. Potem pa sem bil od marca do maja v Sloveniji na intenzivnem tečaju slovenščine,« pripoveduje Sylvere. »Rad se učim slovensko, ker je tako lep jezik, ima melodijo, ki gre do srca. Še posebno pri petju,« pravi Sylvere. Na ta čas ima zelo lepe spomine, v župniji Koseze v Ljubljani so ga vzeli za svojega, še preden je znal slovensko. »Ljudje so me imeli zelo radi, posebno otroci.« Posvečal jim je čas in se igral z njimi. Po dveh mesecih učenja slovenščine mu je koseški župnik rekel, naj ima pri maši pridigo in vsa župnija je bila navdušena. Prvoobhajanci so celo prosili župnika, naj Sylvere pridiga na njihovem obhajilu in res jih je nagovoril tudi on ter jim zapel slavilno pesem v svojem maternem jeziku. 

Ta pristen in vesel odnos do vere širi naprej tudi v svoji matični župniji, ki je od septembra 2022 Kotmara vas. Hvaležen je, da so ga ljudje tako lepo sprejeli. »Župnija je kot telo, kot živa celota,« pravi Sylvere Buzingo. »Naloga župnika je, da si tukaj, da si na poti z ljudmi.« Ko je prišel v župnijo, je vsak teden obiskoval vrtec in navezoval stik z otroki, nato preko otrok še s starši. Tudi v šoli se je dogovoril, da je prisostvoval verouku. Še naprej obiskuje vrtec na primer za martinovanje in miklavževanje, trikrat na leto pa tudi vodi bogoslužje v ljudski šoli. Hvaležen je vsem angažiranim sodelavcem v žup­niji, prostovoljcem in staršem, ki spremljajo in soorganizirajo program za prvoobhajance in birmance ali druge, ki kakorkoli skrbijo za cerkev ter prispevajo za dobro občestva. Poleg župnijskih stalnic kot so zbor, ministrantske vaje, šmarnice itd. vsako leto priredijo dneve za otroke in mladino, ki bodo letos od 14. do 16. julija. Župnik Sylvere je uvedel otroško mašo, ki poteka vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10.30. Uvedel pa je tudi mašo na polju, prvič lani junija v Ovčičevi kapelici (Maria Waldesruh), nato pretekli teden na Ročici, julija pa bo na Vrdi (Wurdach). Župnijo Dobrlo vas je obiskal februarja, prvo srečanje s farnim svetom pa bo imel 10. julija. »Ko pridem v novo župnijo, je najpomembneje, da imam čas za ljudi, za njihove potrebe in da jim prisluhnem,« pravi Sylvere.