Ekološka kmetija družine Čik p.d. Komar v Mali vasi pri Škocjanu že deset let prideluje široko ponudbo domače zelenjave, jo prodaja v samopostrežni trgovini na kmetiji in na trgu ter razvaža gastronomskim odjemalcem.

Ko cesta v Mali vasi pri Škocjanu zavije med hišicami v breg, se človek znajde v objemu zelene barve: levo in desno oči pobožajo travnike, še malo naprej pa se slednji prelevijo v njive, na katerih uspeva vse od različnih vrst solate do krompirja, rdeče pese, bučk, buč, jajčevcev, kolerabe, blitve, čebule in mnogih začimb. Malo naprej stojijo rastlinjaki, kjer se bohotijo paprike in paradižniki v rumeni, rdeči in celo vijoličasti barvi – prava paša za oči, kaj šele za brbončice! Svež zrak, ki diši po pokošeni travi, polni pljuča in v vročih poletnih dneh se človek s hvaležnostjo zateče v senco mogočnega oreha na dvorišču nasproti trgovine družine Čik, po domače Komar. Štirje pridni pari rok obdelujejo teh 20 hektarjev zemlje: to so Alojz Čik, lastnik kmetije, ki jo je pred desetimi leti prevzel od očeta, in njegova soproga Yvonne Schmidt s hčerkama Mio in Ino. »Ne, ne štirje, pet, tudi Pumba pomaga!« se smeje najmlajša Ina in pomigne proti dobrodušnemu črnemu kosmatincu, ki veselo maha z repom in bi se najraje zapodil med solatne gredice, če mu ne bi branili. 

Hčerki Mia in Ina radi pomagata na kmetiji.

Delovni dan se začne ob pol šestih

Običajno budilka na bio kmetiji Komar zazvoni ob pol šestih, delo kliče. Še preden sonce dobi moč, je treba porezati zelenjavo, pobrati pridelke ter napolniti zaloge v samopostrežni trgovini čez cesto. Poleg sveže zelenjave imajo kupci na voljo tudi jajca, dve vrsti sončničnega olja, jabolčni kis in mlečne izdelke – vse domače. Trgovina je odprta 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu. 

Sadijo od februarja naprej

Vsak teden sadijo novo zelenjavo, da uspeva skozi vse leto: prve sadike že februarja v toplih gredah, od marca do oktobra po njivah, nato pa spet nastopijo tople grede. Vrhunec setve je aprila in maja, takrat sejejo bučke, kumare, krompir, jajčevce, čebulo, sončnice. Glavna sezona žetve pa je julija in avgusta, ko sonce najbolj neusmiljeno pripeka. Tedensko pridelajo okrog 4000 glav solate. Alojz Čik pravi, da mu je v največje veselje pridelovati, kar ljudje potrebujejo, in videti zadovoljne kupce, ki cenijo vložen trud. 

»Ljudem je bolj mar za obleke in dober avto, medtem ko pri hrani raje varčujejo.« -Alojz Čik

Poleg prodaje v trgovini in na trgu kmetija Komar dovaža pridelke tudi gastronomskim odjemalcem, kot so gostilna Zur Stub’n v Škocjanu, gostišče Katschnig, Parkhotel Pörtschach, podjetje Catering Partl v Dobrli vasi, poklicna šola Velikovec in drugi. 

Začeli so s prodajo jajc in solate

»Začeli smo s solato in jajci,« razloži Yvonne Schmidt, »potem pa smo čez leta ponudbo širili glede na povpraševanje in pridobljene izkušnje, kaj na tej zemlji dobro uspeva.« Danes imajo 2 hektarja solate, pa 1,5 hektarja krompirja, 4 hektarje buč ter 12 hektarjev druge zelenjave, sončnic in začimb. Letos bodo praznovali 10. obletnico kmetovanja. »Prst je trda in dobro zadržuje vodo, kar je idealno za vse vrste pridelka, ki raste nad zemljo. Koreninasta zelenjava kot npr. korenje pa se tu ne obnese,« pojasni Alojz Čik. Prednost te prsti je, da tudi v vročih poletnih dneh dovaja rastlinam dovolj vlage in dodatno zalivanje v velikih količinah ni potrebno. Izobraževanja na področju kmetijstva ter leta izkušenj so zakonca Čik oblikovali v strokovnjaka, ki delata s srcem in glavo. Natančno poznavanje narave je v kmetovanju ključnega pomena. Hkrati pa je tudi narava vedno polna presenečenj, kar se kaže v nepredvidljivosti vremena. Neurja so jo kmetom lani pošteno zagodla, letos pa je bilo vreme kmetom v prid in je letina dobra. 

Ekološka kmetija Čik

Yvonne Schmidt pri nabiranju črnih paradižnikov

Škodljivce, kot so polži, ki radi napadejo pridelek, na kmetiji Komar odganjajo s koruznim škrobom in mrežami – popolnoma naravno, brez kakršnihkoli kemičnih substanc in umetnih gnojil, saj pri družini Čik zdrava, biološka pridelava velja za glavno prioriteto. Dandanes povpraševanje po zdravi, biološko pridelani lokalni prehrani sicer pada, saj je ljudem bolj mar za obleke in dober avto, medtem ko pri hrani raje varčujejo, opaža Alojz Čik. 

Prav tako upada število delavcev v kmetijstvu. Yvonne Schmidt pomni, da so v desetih letih imeli 12 praktikantov, ki so poleti pomagali pri žetvi, toda število je čez leta postopoma upadalo. Sedaj družina Čik vse delo na kmetiji opravlja sama. Pa vendar z zagonom delajo dalje in z nasmehom povedo, da dela nikoli ne zmanjka.