
Albert Sima: Trenutno stanje je dobro. Uporabljamo sistem semaforja – trenutno sveti zelena luč, kar pomeni, da imamo na voljo več kot 870 enot krvi.
Po eni strani proizvajamo produkte iz krvi. Po drugi strani analiziramo kri pacientov, določamo krvne skupine in preverjamo prisotnost protiteles. Pri nosečnicah na primer iščemo protitelesa proti krvnim skupinam, kar lahko zahteva večjo pozornost ginekologa med nosečnostjo. Naša tretja naloga je zbiranje krvi – organiziramo odvzeme po celotnem Koroškem. Kri, ki jo zberemo, je osnova za vse nadaljnje postopke.
Do leta 1987 so bile te naloge razdeljene trem oddelkom deželne bolnišnice. Zatem jih je prevzel Rdeči križ Koroške.
Dr. Albert Sima (59) je koroški Slovenec, doma iz Deščic, živi pa v Celovcu. Ljudsko šolo je obiskoval v Šentilju. Po maturi na Slovenski gimnaziji je študiral medicino na Dunaju in jo zaključil leta 1990. Po študiju je tri leta v Celovcu opravljal turnus za splošnega zdravnika. Ker je bilo tedaj več zdravnikov kot delovnih mest, je Sima začel delati pri koroški centrali za darovanje krvi. Opravil je petletno specializacijo za transfuzijsko medicino in leta 2015 postal vodja centrale za darovanje krvi v Celovcu, kjer danes dela 30 polnopoklicnih nastavljencev, od tega so trije zdravniki. Tam dela še dvajset civilnikov. Dodatnih petnajst zdravnikov pa pomaga pri zbiranju krvi na terminih po vsej Koroški. V prostem času se rad sprehaja, enkrat na teden pa obišče domače Deščice.
Letno potrebujemo približno 17.000 enot krvi (ena enota = 0,5 litra). Pred 15 leti smo potrebovali še okoli 27.000 enot, vendar se je povpraševanje zmanjšalo zaradi napredka v operativnih tehnikah in boljše predmedikacije.
Osebe, ki so stare od 18 do 70 let.
Kdor pride prvič, dobi v branje brošure in informacije. Mnogo ljudi se po spletu že prej informira. Sledi izpolnjevanje vprašalnika o zdravstvenem stanju in načinu življenja. Nato se osebi še enkrat postavi določena vprašanje. Nato se izmeri krvni tlak – če je previsok ali prenizek, darovanje ni dovoljeno.Nato se še pogleda, koliko krvi ima kdo. Kdor ima preveč ali premalo krvi, spet ne sme darovati. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko oseba daruje kri.
Ne.
Neke vrste diskriminacija je prepoved darovanja krvi za ljudi, ki so rojeni ali živijo na območjih, kjer je pogosta malarija.
Drug problem pa predstavlja jezikovno znanje. V Avstriji lahko trenutno daruje kri le oseba, ki razume nemško. Vprašalnik, ki ga mora izpolniti vsak darovalec, je precej zahteven, saj ga sestavljajo in preverjajo medicinski strokovnjaki ter pravniki. Če oseba ne razume dovolj dobro nemškega jezika, bi lahko trdila, da vprašanj ni razumela pravilno, kar predstavlja tveganje.
V Švici je situacija nekoliko boljša – tam imajo vprašalnik preveden v nemščino, italijanščino in francoščino. Retoromanščina pa je bila žal prezrta, saj se nihče ne upa prevzeti odgovornosti za prevod v ustrezno obliko tega jezika, ki ima še dodatno več različnih narečij.
Da.
Naša starostna struktura je izziv – vse več ljudi kri potrebuje, vse manj pa jih je sposobnih darovati. Drugi faktor je, da se stvari čedalje bolj komercializirajo. Ljudje se sprašujejo, zakaj naj bi dajali nekaj zastonj. Torej zakaj naj bi darovali kri, ko nič ne dobijo plačano.
Poleti in v božičnem času. Lani je bilo povpraševanje po krvi v božičnem času veliko, zaradi praznikov pa smo je le malo zbrali. V takih primerih dobimo kakih 50 do 100 krvnih konzerv iz drugih zveznih dežel. Problem je pač, da če pri nas manjkajo, potem manjkajo tudi v drugih deželah. Potem zaženemo propagando v medijih in ljudje spet bolj hodijo darovat kri in v treh ali štirih dneh spet napolnemo zaloge. Krvna konzerva drži 42 dni.
Da, na podeželju je večja pripravljenost za darovanje krvi – podobno, kot je večja tudi pripravljenost za sodelovanje v gasilskih društvih, pevskih zborih in drugih prostovoljnih dejavnostih. Največ krvi darujejo v zahodnih okrajih Koroške.
Letno 10.000 do 15.000 Korošcev daruje kri. Prvič jih pride letno okoli 2.000.
Na leto imamo med 700 in 800 terminov za odvzem krvi po vsej Koroški – v povprečju tri na delovni dan. Večina krvi se zbere na teh akcijah. Polna kri se nato v centrali v centrifugi loči na razne komponente.
Okoli 1.000 enot letno zberemo tudi v naši centrali v Celovcu, kjer je mogoče darovati tudi trombocite.
Da, vsako enoto testiramo na najpomembnejše bolezni, ki se prenašajo s krvjo: HIV (AIDS), hepatitis A, B, C in D ter sifilis. A naš glavni zaščitni ukrep ni testiranje, temveč vprašalnik z 39 vprašanji, s katerim lahko že vnaprej izločimo 90 % tveganj. Najvažnejša so tri ali štiri vprašanja. Če na ta korektno odgovoriš, lahko že veliko stvari preprečiš. Prvo vprašanje je, ali si zdrav. Drugo vprašanje je, ali jemlješ zdravila. Če kdo jemlje zdravila, ne more biti zdrav. Tretje vprašanje je, ali si bil v inozemstvu. In zadnje vprašanje: si imel tveganje infekcije med spolnim odnosom.
V tem primeru je krvodajalka pozabila oz. ni navedla, da je bila v Afriki. Prav tako ni omenila, da je jemala profilaktična zdravila proti malariji. Če bi v vprašalniku pravilno odgovorila glede zdravil, bi to takoj zbudilo pozornost.
Po reformi bodo od poletja naprej moški smeli darovati štirikrat na leto, ženske pa trikrat. Odmor med odvzemi mora biti vsaj dva meseca.
Tega ne moreš točno povedati. Na vsak način pa mnogim olajšamo življenje.
Naj enkrat pride in poskusi. Bo pa videla, kako mu gre.
Zakaj ste začeli z darovanjem krvi?
Lukej Hudl: Začel sem darovati kri leta 1999 med služenjem vojaškega roka. Tedaj smo dobili pol dneva prosto, če smo darovali kri. Seveda hočem s tem narediti nekaj dobrega in nekomu, ki to kri potrebuje, pomagati. Drugo pa je, da je tudi moj oče več kot 50-krat daroval kri in sem ga hotel preseči.
Tudi sami ste že potrebovali krvno konzervo …
Res je. Leta 2020 sem imel standardno operacijo. Zvečer po operaciji je začelo krvaveti in sem potreboval dve krvni konzervi. Od tedaj sem si rekel, da bom še večkrat na leto daroval.
Imate posebno krvno skupino …
Imam krvno skupino 0 negativno. Osebe s to krvno skupino veljajo za univerzalne darovalce in lahko darujejo vsem ostalim krvnim skupinam. Po drugi strani pa smem prejeti kri samo od krvne skupine 0 negativno.
Kako izveste, da so uporabili vašo kri?
Že nekaj let lahko na vprašalniku nakrižaš, naj ti pošljejo SMS, ko uporabijo tvojo kri. Pišejo ti čas in da so tvojo krvno konzervo uporabili. Nato se seveda veseliš, da si lahko komu pomagal.
Kolikokrat ste že darovali kri?
Doslej sem jo daroval 57-krat, rad pa bi to storil najmanj 100-krat..
Ste se že kdaj počutili slabo po darovanju krvi?
Nikoli nisem imel slabega občutka in nikoli mi ni postalo slabo.
Kako bi osebi, ki še ni darovala kri, odvzeli strah?
Naj poskusi. Odvzem ne boli in je hitro opravljen.
Iz rubrike Pogovor preberite tudi