Zdravstveni vodja za darovanje krvi dr. Albert Sima: Za darovanje krvi moraš biti zdrav in znati nemško

Albert Sima: Trenutno stanje je dobro. Uporabljamo sistem semaforja – trenutno sveti zelena luč, kar pomeni, da imamo na voljo več kot 870 enot krvi.

Po eni strani proizvajamo produkte iz krvi. Po drugi strani analiziramo kri pacientov, določamo krvne skupine in preverjamo prisotnost protiteles. Pri nosečnicah na primer iščemo protitelesa proti krvnim skupinam, kar lahko zahteva večjo pozornost ginekologa med nosečnostjo. Naša tretja naloga je zbiranje krvi – organiziramo odvzeme po celotnem Koroškem. Kri, ki jo zberemo, je osnova za vse nadaljnje postopke.

Do leta 1987 so bile te naloge razdeljene trem oddelkom deželne bolnišnice. Zatem jih je prevzel Rdeči križ Koroške.

Letno potrebujemo približno 17.000 enot krvi (ena enota = 0,5 litra). Pred 15 leti smo potrebovali še okoli 27.000 enot, vendar se je povpraševanje zmanjšalo zaradi napredka v operativnih tehnikah in boljše predmedikacije.

Osebe, ki so stare od 18 do 70 let.

Kdor pride prvič, dobi v branje brošure in informacije. Mnogo ljudi se po spletu že prej informira. Sledi izpolnjevanje vprašalnika o zdravstvenem stanju in načinu življenja. Nato se osebi še enkrat postavi določena vprašanje. Nato se izmeri krvni tlak – če je previsok ali prenizek, darovanje ni dovoljeno.Nato se še pogleda, koliko krvi ima kdo. Kdor ima preveč ali premalo krvi, spet ne sme darovati. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko oseba daruje kri.

Ne.

Neke vrste diskriminacija je prepoved darovanja krvi za ljudi, ki so rojeni ali živijo na območjih, kjer je pogosta malarija.

Drug problem pa predstavlja jezikovno znanje. V Avstriji lahko trenutno daruje kri le oseba, ki razume nemško. Vprašalnik, ki ga mora izpolniti vsak darovalec, je precej zahteven, saj ga sestavljajo in preverjajo medicinski strokovnjaki ter pravniki. Če oseba ne razume dovolj dobro nemškega jezika, bi lahko trdila, da vprašanj ni razumela pravilno, kar predstavlja tveganje.

V Švici je situacija nekoliko boljša – tam imajo vprašalnik preveden v nemščino, italijanščino in francoščino. Retoromanščina pa je bila žal prezrta, saj se nihče ne upa prevzeti odgovornosti za prevod v ustrezno obliko tega jezika, ki ima še dodatno več različnih narečij.

Da.

Naša starostna struktura je izziv – vse več ljudi kri potrebuje, vse manj pa jih je sposobnih darovati. Drugi faktor je, da se stvari čedalje bolj komercializirajo. Ljudje se sprašujejo, zakaj naj bi dajali nekaj zastonj. Torej zakaj naj bi darovali kri, ko nič ne dobijo plačano.

Poleti in v božičnem času. Lani je bilo povpraševanje po krvi v božičnem času veliko, zaradi praznikov pa smo je le malo zbrali. V takih primerih dobimo kakih 50 do 100 krvnih konzerv iz drugih zveznih dežel. Problem je pač, da če pri nas manjkajo, potem manjkajo tudi v drugih deželah. Potem zaženemo propagando v medijih in ljudje spet bolj hodijo darovat kri in v treh ali štirih dneh spet napolnemo zaloge. Krvna konzerva drži 42 dni.

Da, na podeželju je večja pripravljenost za darovanje krvi – podobno, kot je večja tudi pripravljenost za sodelovanje v gasilskih društvih, pevskih zborih in drugih prostovoljnih dejavnostih. Največ krvi darujejo v zahodnih okrajih Koroške.

Letno 10.000 do 15.000 Korošcev daruje kri. Prvič jih pride letno okoli 2.000.

Na leto imamo med 700 in 800 terminov za odvzem krvi po vsej Koroški – v povprečju tri na delovni dan. Večina krvi se zbere na teh akcijah. Polna kri se nato v centrali v centrifugi loči na razne komponente.

Okoli 1.000 enot letno zberemo tudi v naši centrali v Celovcu, kjer je mogoče darovati tudi trombocite.

Da, vsako enoto testiramo na najpomembnejše bolezni, ki se prenašajo s krvjo: HIV (AIDS), hepatitis A, B, C in D ter sifilis. A naš glavni zaščitni ukrep ni testiranje, temveč vprašalnik z 39 vprašanji, s katerim lahko že vnaprej izločimo 90 % tveganj. Najvažnejša so tri ali štiri vprašanja. Če na ta korektno odgovoriš, lahko že veliko stvari preprečiš. Prvo vprašanje je, ali si zdrav. Drugo vprašanje je, ali jemlješ zdravila. Če kdo jemlje zdravila, ne more biti zdrav. Tretje vprašanje je, ali si bil v inozemstvu. In zadnje vprašanje: si imel tveganje infekcije med spolnim odnosom.

V tem primeru je krvodajalka pozabila oz. ni navedla, da je bila v Afriki. Prav tako ni omenila, da je jemala profilaktična zdravila proti malariji. Če bi v vprašalniku pravilno odgovorila glede zdravil, bi to takoj zbudilo pozornost.

Po reformi bodo od poletja naprej moški smeli darovati štirikrat na leto, ženske pa trikrat. Odmor med odvzemi mora biti vsaj dva meseca.

Tega ne moreš točno povedati. Na vsak način pa mnogim olajšamo življenje.

Naj enkrat pride in poskusi. Bo pa videla, kako mu gre.