Zadnje dni so novice o zaprtju masterskega študija celovške slavistike burile duhove na avstrijskem Koroškem, pa tudi v Sloveniji. Kaj se je zgodilo, da se je rektorat odločil za tako drastično potezo oz. kaj smo prezrli v preteklosti, da nas je razvoj dogodkov tako presenetil? Da bi razjasnili napetosti, smo za pogovor prosili predstojnico Inštituta za slavistiko profesorico Cristino Beretto.
O krčenju ponudbe na Inštitutu za slavistiko se je v zadnjih letih vedno znova govorilo. Primer: po upokojitvi profesorice za literaturo njeno mesto ni bilo več razpisano oz. zasedeno. Zdaj ukinitev masterskega študija spet buri duhove. Kdaj se je z vidika Inštituta za slavistiko začela razvijati aktualna problematika?
Cristina Beretta: Leta 2018 so se s strani ministrstva in celovškega univerzitetnega rektorata začele debate o nadaljnji vlogi celovške slavistike. Inštitut za slavistiko je dobil nalogo, da razvije kooperacijo z graško slavistiko, in sicer v obliki skupnega masterskega študija. Šestmesečna pogajanja z graško univerzo pa niso izpolnila pričakovanj rektorata. Univerzi v Gradcu in v Celovcu sta načrtovali skupni študij, ki bi ga študentje lahko študirali ali v Gradcu ali v Celovcu, rektorat pa je želel več sinergij, torej več skupnih tečajev in predavanj. Tako se je v Celovcu porodila ideja o interdisciplinarnem študiju, kjer bi bila slavistika na masterski ravni dobro zasidrana. Za tak masterski program smo se odločili zato, da bi omogočili študij, ki bi ga študentje lahko v celoti absolvirali na Koroškem. Vse to se je razvijalo v času pandemije, ko smo deloma predavali preko spletnih povezav, kar se je v nekaterih primerih izkazalo kot težko izvedljivo.
Zakaj ste se odločili za snovanje novega študija Cross-Border Studies?
Bil je čas, da ponudimo nekaj novega. Razvili smo interdisciplinarni študijski program, pri katerem sodeluje več inštitutov, tako da lahko študentje širijo svoje znanje na različnih področjih, kot so npr. ekonomija in podjetništvo, geografija, zgodovina, medijske in komunikacijske vede …
Je novi študijski načrt impliciral tudi ukinitev obstoječega študija oz. se lahko sklicujete na kako obljubo s strani rektorata, da bo slavistika izvajala stari in novi masterski program?
Žal ne, to je vedno stvar pogajanj. V »Leistungsvereinbarung 2022–2024« (tj. triletna pogodba med rektoratom in ministrstvom) je bila ukinitev masterskega študija slavistike načrtovana. Vseeno smo upali, da bomo obdržali obstoječi študij, saj zaradi modularne ponudbe tečajev/seminarjev/predavanj za univerzo ne predstavlja visokih stroškov, hkrati pa je to edina »prava« slavistična ponudba.
Kaj je budilo upanja, da se bodo stvari razvile v prid slavistike?
V preteklosti smo se o razvoju slavistike pogovarjali z različnimi predstavniki slovenske narodne skupnosti, pa tudi s predstavniki Slovenije in slovenskih univerz. Tudi letos junija smo se v Ljubljani udeležili srečanja predstavnikov naše univerze z delegacijo ljubljanske univerze. Celovško univerzo so zastopali rektor Oliver Vitouch, vicerektorica Doris Hattenberger in trije predstavniki Inštituta za slavistiko. Univerzo v Ljubljani pa so predstavljali rektor Gregor Majdič in vicerektor ter predstavniki dekanata, Inštituta za slavistiko in Inštituta za slovenistiko. Tema srečanja je bila sodelovanje ljubljanske univerze s celovško slavistiko. Ena od možnih oblik sodelovanja bi bil skupni Joint Study Program za masterski študij. Veseli nas, da bi takšno sodelovanje zanimalo tudi Univerzo v Ljubljani. Po teh pogajanjih smo upali, da se bo rektorat odločil za nova pogajanja z ministrstvom, da se preloži ukinitev masterskega študija slavistike, tako da bi Inštitut za slavistiko lahko z Univerzo v Ljubljani razvil skupni masterski program. Žal se to ni zgodilo.
Pred letom 2017 je slavistika imela skoraj dvajset študentov, ki so obiskovali masterski študij. To število je bilo primerljivo z nekaterimi drugimi inštituti, v času diskusij o ukinitvi študija, pa je število močno upadlo (pribl. na polovico). Takšen razvoj ne krepi slovenskega življa na Koroškem, saj jezikovno-narodna skupnost potrebuje strokovnjake za svoj jezik. Ti strokovnjaki so pomembni za ohranjanje jezika v vlogi multiplikatorjev in pri reševanju jezikovnih vprašanj. Je z ukinitvijo masterskega študija slavistike sploh še zagotovljena neprekinjena izobraževalna pot od vrtca do univerze?
Je, vendar le pod določenimi pogoji. Program Cross-Border Studies ponuja več jezikov in različne teme, tako da si študentke in študentje lahko sestavijo študij, ki ustreza njihovim interesom in tendencam na trgu delovne sile. Študenti, ki izberejo slovenščino kot prvi slovanski jezik, bodo absolvirali pr. 44 odstotkov masterskega študija iz slovenističnih predmetov, kar je malo v primerjavi s slavističnim študijem, kjer se študentje lahko v celoti posvetijo slovenistični filologiji. Z izbirnimi predmeti s slavistično-filološkega področja lahko ta delež povišajo na 64 odstotkov. Če pa se študentka/študent v okviru Cross-Border Studies odloči za študijski semester na eni slovenskih univerz – kar ni obvezno – in če tam absolvira (nefilološka) predavanja v slovenskem jeziku, posveti pr. 80 odstotkov masterskega študija slavističnim temam oz. slovenskemu jeziku. S tem je možnost izobraževanja v slovenščini zagotovljena, vendar zahteva močno voljo študentov, mobilnost ter finančno podporo, da bi omogočili študij v Sloveniji. Po zaključenem masterskem študiju Cross-Borders se študentje lahko tudi vpišejo na doktorski študij iz slavistike.
Ob koncu intervjuja pa še poziv za vse, ki jih zanima slovenščina oz. slavistika: vsak visokošolski inštitut potrebuje študente. Vabimo vas, da si ogledate Inštitut za slavistiko in se odločite za ta nadvse zanimiv študij v prijetnem vzdušju. Vpisni roki že tečejo.
Rektor Vitouch odgovarja
Rektor celovške univerze Oliver Vitouch je javno odgovoril na razburjenje in protestna pisma glede ukinitve masterskega študija slavistike. Rektor meni, da študij, ki ga nihče ne študira, ne obstaja. Ker je bilo za stari mastrski študij premalo interesa, je Inštitut za slavistiko oblikoval novi mastrski študij Cross-Border Studies, kjer so v žarišču slovanski jeziki in kulture. Ukinitev starega masterskega študija je bila določena s pogodbo »Leistungsvereinbarung 2021–2024«. Vitouch poudarja, da bosta nespremenjena ostala programa Bachelor in Pedagoška smer. Aktualne burne reakcije in očitke predstavnikov slovenske narodne skupnosti je rektor Vitouch označil kot del predvolilnega boja, ki je »čas fokusirane neinteligence«.
Povzamemo lahko:
Povzamemo lahko, da so odločitve rektorata v soglasju z novimi zakonskimi določili in njegovo triletno pogodbo z ministrstvom (Leistungsvereinbarung 2022–2024), vseeno pa imajo te odločitve za slovensko narodno skupnost trpek priokus. Celovška univerza je julija Florjanu Lipušu podelila častni doktorat, skoraj istočasno pa ukinila masterski študij slavistike. To so zelo nasprotujoči si signali za slovensko govorečo skupnost na Koroškem.
Ostajajo odprta vprašanja:
– Zakaj so se debate o prenizkem številu študentov začele že takrat, ko situacija še ni bila pereča, saj so s podobnim številom delovali tudi drugi inštituti?
– Zakaj rektorat ni sledil odločitvi senata oz. zakaj se ni ponovno pogajal z ministrstvom, da bi omogočil sinergije med celovško slavistiko in Univerzo v Ljubljani?
– Zakaj se rektorat tako vehementno zavzema za ukinitev slavističnega masterskega študija, čeprav je program za univerzo cenovno nadvse ugoden?
– Kdo se bo po ukinitvi masterskega študija slavistike še posvečal slavističnemu znanstvenoraziskovalnemu delu?
– Že samo poimenovanje masterskega študija slavistike je bilo pomensko in vsebinsko jasno, pri novem študijskem programu s tujezvočnim imenom pa slovenščina skorajda ni več opazna. Kjer se manjšinjski jezik umika iz javnosti, upada jezikovna kompetenca govorcev, čemur praviloma sledi opuščanje jezika. Je simbolni pomen takih odločitev rektoratu popolnoma neznan?
– In nenazadnje: kako bodo aktualne odločitve in razburjenje dolgoročno vplivali na število študentov za bachelor iz slavistike? Raje ne pomislimo, kakšne bodo posledice, če bo tudi to število začelo drastično upadati.
Pismo bralca: mag. Aljaž Pestotnik
Umor slovenščine: Alpe-jadranska univerza
Te dni smo lahko brali, da je Alpe-jadranska univerza v Celovcu ukinila masterski študij slavistike. Zamenjale naj bi ga »čezmejne študije« (Cross-Border Studies). Nova študijska smer naj bi omogočala boljše možnosti zaposlitve, povezovanja, sposobnost refleksije o konceptu jezika, kultur in literatur ter njihovih družbenih razsežnosti. Med obvezne predmete bosta štela tudi dva jezika; en slovanski (slovenščina, srbščina, hrvaščina, bosanščina, črnogorščina, ruščina) in en neslovanski (nemščina, italijanščina, angleščina). Ostali obvezni predmeti naj bi bili z drugih, gotovo zanimivih področij, mdr. raziskovanja spolov (gender), geografije, zgodovine, medijev in komunikacije.
Pri vsej tej bogati ponudbi, ukinitvi slavistike in ustanovitvi nove študijske smeri ter postavljanje roka le nekaj dni po objavi dopisa Univerze se sprašujem: kaj za vraga se pa tam grejo? To je samo še dodaten korak k opeharjenju slovenščine na Koroškem, »žalitev za slovensko narodno skupnost«, kot je dejala Olga Voglauer. Najbolj se sprašujem to: če je celovška univerza sposobna vpeljati takšen študij, kot je opisan v medijih, me zanima, zakaj potem ni nadgradila masterskega študija slavistike? Mar hoče z »rebrandingom« doseči večje število vpisov ali kako? In zakaj tako kratkoročna prijava na še obstoječi študij slavistike? Kje je kakršnakoli komunikacija z narodno skupnostjo?
Seveda je jasno; Univerza se ali ne zaveda, kaj dela, ali pa prav dobro ve. Masterski študij slavistike bi lahko podobno strukturirali kot čezmejne študije in razširili ponudbo – če ta ponudba ni že obstajala. Ni mi namreč znan študijski program masterskega študija slavistike v Celovcu, a če je že vseboval vsa ta področja, ki bodo zajeta v čezmejne študije, ne razumem, zakaj bi ga ukinili, namesto da bi ga še bolj promovirali. Če prejšnji program ni vseboval vseh teh področij – bi ga morali razširiti! In promovirati! Slavistika v Gradcu je nedavno v ta namen z Visoko šolo Joanneum pripravila razstavo Studiere Slawistik. Ali Alpe-jadranska univerza česa takšnega ni sposobna? (Verjamem, da je.)
A še to so samo drobtinice. Brez študija slavistike bo prišlo do pomanjkanja kadra, ki ga bo slovenska narodna skupnost na Koroškem še kako potrebovala. Študij ni samo število vpisov, temveč znanstveni naraščaj, in kdo se bo na akademski ravni še ukvarjal s slovenščino, če je ne bo mogel_a študirati v Celovcu? Kot slovenist lahko povem, da tu ne gre zgolj za golo pomnjenje slovničnih pravil ali zgodovinskih letnic. Slovenščina namreč pomeni slovensko družbo, sinhrono in diahrono, razvoj jezika, ideje naroda, neutruden boj za materni jezik, zdaj in skozi stoletja, gre za narečja, domači in knjižni jezik ter mnogo več. To je tudi masterski študij slavistike – boj, zmaga in, kot kaže, poraz za slovenščino na Koroškem, za njen obstoj ter razvoj.
V zadnjih letih smo obhajali marsikatero obletnico. Izrečeno je bilo marsikakšno opravičilo, dana marsikatera (nova) obljuba. Letos mineva 50 let od ortstafelšturma in kar smo dobili na Koroškem, je ukinitev študija slovenščine. To gre preko vseh meja logike in proti vsem težnjam ter uspehom slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To ni zgolj žalitev, to je katastrofalen absurd.
