Kulturno in jezikovno identiteto narodne skupnosti mora država idejno in materialno močneje podpirati. Lista Pilz bo to podprla, zatrjujeta Bruno Rossmann in Alexander Kurasch


Kakšno opcijo ponuja Lista Pilz volivcu, da bi prejela njegov glas, in kako ocenjujete njene možnosti za vstop v parlament?

Parlament brez Petra Pilza bi pogrešal najmočnejšega borca proti korupciji in zlorabi oblasti. Poleg tega je Pilz s svojim dolgoletnim parlamentarnim delom dokazal, da zanj pravičnost ni votla fraza. Peter Pilz jasno nagovarja upravičene skrbi in strah prebivalstva, ima pa tudi odgovore  – npr. na nevarnost političnega islama, oženja demokracije in večanja državnega nadzora, pa tudi podivjane finančne ekonomije. Njegova stališča in predlagane rešitve so jasne in avtentične, njegovo gibanje je v najkrajšem času pritegnilo zelo zanimive in kompetentne kandidate in kandidatke, tako da lahko pričakujemo zelo dobre rezultate in vstop v državni zbor.

Kaj bodo težišča vašega dela po vstopu v parlament?

Boj proti korupciji, prizadevanje za več socialne pravičnosti, krepitev kulturne in demokratične identitete v socialni Evropi, zavzemanje za trajnost in varstvo pred privatizacijo življenjsko pomembnih virov kot je voda ter za ohranjanje denarja v gotovini.

Kam plove avstrijska socialna država? Kako kaže pravičnosti porazdeljevanja?

Študije potrjujejo, da je dobra izobrazba najboljša zaščita pred revščino. Obratno to pomeni, da je posledica socialnega numerusa claususa, ki mnogim onemogoča pot do izobraževanja, porok za naraščanje poznejših socialnih izdatkov. Bolj se vrzel med bogatimi in revnimi veča, težje je priti do primernega prispevka, ki naj bi ga maloštevilni z velikim premoženjem nudili socialni državi. Na ta trend je treba odločno odgovoriti v smislu socialne Evrope.

Kaj bi radi prispevali k izobraževalni in družinski politiki?

Nalog izobraževanja in izzivov digitalizacije ne moremo rešiti z opremljanjem vseh šolarjev s tabličnimi računalniki. Nasprotno – posredovanje znanja je in bo vedno tudi odvisno od odnosov med starši, učenci in učenkami ter učitelji. Kar potrebujemo v izobrazbi, so izbrani in dobro usposobljeni ljudje z ljubeznijo do učiteljskega poklica.

Kako ocenjujete stanje Evropske unije? Kateri ukrepi so potrebni za izgradnjo in utrditev dragocenega mirovnega projekta, da ga bomo ohranili tudi za prihodnje generacije?

Rekel bi, da je v primežu precejšnjih pretresov. Pa bi ravno zdaj potrebovali močno, samozavestno, miroljubno Evropsko unijo. EU bi se morala od gospodarske unije, ki jo usmerjajo lobisti, razviti v solidarno socialno unijo, ki je bliže svojim ljudem.

Kaj mislite o nerešenih aktualnih vprašanjih, kot so Grčija, Madžarska in Poljska, ali begunci, nove meje in pregraje v šengenskem prostoru?

Grkom je kljub njihovemu lastnemu deležu pri krizi treba izreči respekt, kako premagujejo krizo in nosijo nepredstavljivo breme dolgov. Temu primerno bi bilo ustrezno znižanje dolgov.
Meje naj ostanejo, dokler ne bodo delovale druge možnosti kot kontrolni mehanizmi, zatem pa naj takoj spet izginejo.
Če katera izmed članic EU ni pripravljena konstruktivno sodelovati pri porazdelitvi bremen, kakor je prevzem sorazmernega deleža beguncev, naj bi bila tudi izključena od denarnih prispevkov iz piskrov EU. Države, ki so članice unije samo »pri lepem vremenu«, ogrožajo obstoj projekta EU.

Po pozitivni rešitvi dvojezičnih napisov na Koroškem je v avstrijski manjšinski politiki prišlo do ponovnega zastoja. Finančne podpore narodnim skupnostim so obtičale na ravni izpred 20 let. Zakaj je zvezna politika tako toga pri izpolnjevanju teh sorazmerno majhnih dolžnosti?

Varovanje in razvoj narodnih skupnosti se prične z jasnim zavzemanjem države za narodnostne skupine in se ne konča, kakor npr. pri koroških Slovencih, z rešitvijo vprašanja krajevnih napisov. Kulturno in jezikovno identiteto narodne skupnosti mora država idejno in materialno močneje podpirati. Tu mislim na izobrazbo dvojezičnih učiteljev in učiteljic in otroških vzgojiteljic. Ohranitev in izboljšanje jezikovne kompetence ter možnost samoumevne rabe jezika v vsakdanjem življenju so ključ do iskrenega in učinkovitega pospeševanja narodne skupnosti. Tu naj bi tudi koroški Slovenci govorili z enim glasom, potem bi zvezna politika morala storiti potrebne korake. Lista Peter Pilz bo to podprla.

Bruno Rossmann

Ekonomist Bruno Rossmann, letnik 1952, je glavni koroški kandidat Liste Pilz. Od leta 1981 do aprila 2017 je bil proračunski strokovnjak Delavske zbornice, pred tem pa je bil na finančnem ministrstvu. Avtor številnih publikacij, ki je tudi študiral v New Yorku, je parlamentarec od leta 2006 in se zavzema za znižanje davkov in dajatev pri socialnem zavarovanju, za višjo obdavčitev 10-odstotnega deleža najpremožnejših ter proti neoliberalni usmeritvi v EU.


Alexander Kurasch

Nekdanji igralec SAK Alexander Kurasch, letnik 1962, je maturiral na trgovski akademiji v Celovcu. Dejaven je na več področjih, je poročen, občinski odbornik GEL v Hodišah in kandidira letos za državni zbor na Listi Pilz na 2. deželnem mestu. Politično si prizadeva za močnejše podpiranje majhnih kmetij, varstvo življenjsko pomembnih virov pred privatizacijo in pravic osebne svobode, za krepitev demokracije, pravičnost pri porazdeljevanju blaginje ter ohranjanje regionalnih jezikovnih identitet in vrednot.