Vesel sem, da se stvari razvijajo tako pozitivno

Po ustanovitvi Slovenske glasbene šole leta 1978 je uspel leta 1996 s prvo manjšo javno podporo društvu prvi korak na poti od zasebne pobude do zasidranja šole kot javne šolske ustanove. Po integraciji v sistem deželne Glasbene šole ob ohranitvi statusa samostojnosti, vendar ob izgubi znatnega dela učnih enot se zdaj tudi tozadevno obetavno svetlika na obzorju. Pa še v zadevi starih bremen Hartmann vidi povod za optimizem.

Kako danes po razburkani 40-letni poti naporov in uspehov gledate na svoje izkušnje in prizadevanja v letih, ko ste predsedovali društvu Slovenska glasbena šola? Božo Hartmann: Da smo prehodili to dolgo pot in prebredli tudi marsikatero nemajhno oviro, predvsem pa, da smo v teh desetletjih navsezadnje skupno poželi toliko imenitnih uspehov, me navdaja z velikim zadovoljstvom. Naša Glasbena šola je čudovit primer, kaj vse je mogoče doseči, če se toliko ljudi postavi za neko lepo idejo, če potem delajo disciplinirano z optimizmom in zanosom in verjamejo v uspešnost svojih ciljev. V ta zbor idealistov sodijo vsi od prvih pobudnikov in protagonistov pred 40 leti,  prek pedagoških vodij in angažiranih organizacijskih sotrudnikov, do učiteljic in učiteljev – in nenazadnje prizadevni in uspešni učenci in učenke Glasbene šole širom po južnem Koroškem.[caption id="attachment_6180" align="alignright" width="242"] Božo Hartmann je četrti predsednik društva GŠ.[/caption]Pot od zasebne pobude za glasbo in kulturo navdušenih slovenskih rojakov do institucionalizirane javne Glasbene šole v omrežju deželnih glasbenih šol ni bila samoumevna. Kako ste te steze gradili? Po prvih obdobjih od leta 1978 naprej nam je leta 1996 uspel prvi pomemben korak, ki ga imam dobro shranjenega v spominu. Uspelo nam je skleniti pogodbo s takratnim kulturnim referentom dežele Koroške Michaelom Ausserwinklerjem. Tam se je odprlo okno, da nam je dežela bila po pogodbi pripravljena dati letno določeno vsoto za Glasbeno šolo. Po prvih uspehih so potem kmalu sledila za nas najtežja leta, ko takratni finančni referent Dobernig ni dopustil, da bi se stvari razvile na bolje ter je s svojo odklonilno držo zaviral vsakršno napredovanje na poti do ustanove, ki smo ji želeli priboriti status javne Glasbene šole, ki bi imela kakor vsi ostali tudi pravico do javnih sredstev v svoji deželi. Na srečo je po tem neveselem obdobju v deželi prišlo do političnih sprememb na Koroškem in je postal deželni glavar Peter Kaiser.S Kaiserjem je prišla Slovenska glasbena šola do statusa, ki ga ima danes. Postala je Glasbena šola dežele Koroške. Kakšen je položaj danes? Z deželnim glavarjem Kaiserjem se je odprlo okno v prihodnost in mislim, da smo zdaj prišli končno do rešitve, o kateri mislim, da je dobra, ker ima v sebi potencial in moč, da bo postala še boljša – torej, da se bo naše glasbeno šolstvo razvijalo naprej v boljšo dobo in predvsem, da bo svoj razvoj lahko opravilo na varni poti, kjer v prihodnosti ne bo več finančno ogroženo.Po sprejetju Slovenske glasbene šole pod streho deželne Glasbene šole je bilo vedno spet slišati tarnanje o znižanju učnih enot ...   Zame so v ospredju pozitivni premiki in se raje orientiram po njih. Sploh se nočem ogrevati za neplodno negativno godrnjavost, temveč se raje pridružim ljudem, s katerim je mogoče skupno najti poti do napredovanja, do novih uspehov. Razen tega je pa neprestano kritično komentiranje zdaj itak odvečno, ker nam je deželna svetnica v zastopstvu deželnega glavarja obljubila povišanje učnih enot.Kaj to pomeni konkretno? To pomeni, da prihajamo v položaj, ko bomo lahko perspektivno in še uspešneje delali naprej in razvijali naš odmevni glasbeni projekt. Vrhu tega sem osebno prepričan, da imamo v deželnem glavarju Kaiserju iskreno naklonjenega človeka v najvišji deželni politični funkciji, ki mu je naša stvar tudi osebno pri srcu in želi skupno z nami obetavno razvijati pot naše Glasbene šole naprej v uspešno prihodnost. Ponosni smo lahko, da medtem tudi dežela Koroška v GŠ vidi pomemben dokaz integritete koroških Slovencev in »eno najlepših vizitk dežele«.

Glasbena šola na Koroškem je bila ustanovljena leta 1978 v okviru društva SPD »Edinost« v Pliberku. Kmalu so sledili oddelki še v drugih krajih Podjune, v Rožu, v Celovcu in na Zili. Med svojim 37-letnim delovanjem je skrbela za glasbeni naraščaj, ki danes bogati kulturno delovanje na dvojezičnem Koroškem. Leta 1984 je bilo formalno ustanovljeno društvo Glasbena šola na Koroškem – Kärntner Musikschule. Organizacijsko in finančno so prevzeli vajeti odborniki Glasbene šole na Koroškem ter osrednji kulturni organizaciji KKZ in SPZ, člani pa so slovenska kulturna društva, v katerih šola deluje. Do 30. 6. 2015 je bilo Društvo »Glasbena šola na Koroškem/Kärntner Musikschule« nositelj šole – Predsednik: Božo Hartmann, podpredsednik: Stanko Polzer, tajnik: Roman Verdel namestnik: Janez Gregorič, blagajnik: Rupert Gasser; Zalka Kelih-Olip – za Krščansko kulturno zvezo in Janko Malle – za Slovensko prosvetno zvezo. 1. julija 2015 je Glasbena šola postala 28. GŠ dežele Koroške.