Damjan Stern, novi predsednik Mlade Enotne liste: V ospredju bo politično izobraževanje

Z novim predsednikom Mlade Enotne liste smo se pogovarjali o vključevanju mladih v politiko, o delovanju Mlade Enotne liste, o odnosih do deželne Enotne liste in o občinski politiki.
Damjan Stern (23)

Stern je konec decembra 2025 postal novi predsednik Mlade Enotne liste. Nasledil je Luko Olipa na čelu mladinske organizacije. Že od občinskih volitev leta 2021 pa Stern skupaj z Andrejem Hrenom zastopa Regionalno listo (REgi) Žitara vas v žitrajskem občinskem svetu. Tudi oče Pavli je bil občinski svetnik Enotne liste v Žitari vasi. Stern je doštudiral mednarodno gospodarsko poslovanje na univerzi v Celovcu in del študija opravil v Srbiji. Zdaj je vpisal masterski študij prodaje in podjetništva na visoki strokovni šoli (FH) v Gradcu, zaposlen pa je v računovodstvu Mohorjeve, študij opravlja ob službi in živi med Celovcem in Žitaro vasjo.

Stari ste bili 18 let, ko ste leta 2021 postali član občinskega sveta v Žitari vasi ...

DAMJAN STERN: Andrej Hren je iskal ljudi, ki bi pomagali pri volilnem boju. Tedaj sem bil dijak na Dvojezični trgovski akademiji, pandemija je bila in sem imel čas. Hodil sem na frakcijske seje in se udeleževal priprav na volilni boj. Vedno sem se zanimal za politiko, politično aktiven pa nisem bil.

Je občinska politika taka, kot ste jo pričakovali?

Občinska politika je precej drugačna, kot sem jo pričakoval. Zanima me politika na splošno, a lokalna raven je veliko bolj konkretna in vsakdanja – ukvarja se z zelo oprijemljivimi vprašanji kot npr., koliko naj stane odvoz smeti ali voda in podobne zadeve. To je nekaj povsem drugega kot evropska ali državna politika. Za osemnajstletnika je lahko takšno delo tudi precej zahtevno in včasih preobremenjujoče. Zato se mi zdi dobro, da obstaja organizacija kot Mlada El, ki tudi omogoča povezovanje mladih občinskih svetnikov, pogovor o skupnih izzivih ter iskanje rešitev in novih idej skupaj.

Zakaj potrebujemo Mlado Enotno listo?

Naš cilj je postati zbirno gibanje mladih oseb, ki se zanimajo za politiko. O tem smo si v odboru enotni, vendar mi ne gre samo za slovensko govoreče. V ospredju je, da se ljudje in predvsem osebe, ki se zanimajo za politiko, zavedajo pomena dvojezičnosti in slovenske besede na Koroškem. Lahko smo generacijski in kulturni most med zelo mladimi, ki še niso imeli toliko stika s politiko kot jaz tedaj, ko sem bil star 17 ali 18 let in med že bolj izkušenimi v politiki.

Želite kot zbirno gibanje ostati znotraj meja samostojnega političnega gibanja ali so tudi mladi zastopniki, recimo SPÖ, vabljeni k sodelovanju?

Rad bi vključil tudi mlade iz drugih strank, ki se zavzemajo za pravice narodne skupnosti in za slovenščino. Mladih, ki smo sploh še politično angažirani, tako ali drugače ni več veliko. Po mojem to ni interesni konflikt, če si po eni strani na državni ravni član Zelenih, SPÖ, česarkoli, na občinski ravni pa pri Enotni listi.

V zadnjem letu ste pri Mladi Enotni listi organizirali delavnice in diskusije. Bili pa ste tudi organizator zabave VesELice v Celovcu. Kje bo vaše žarišče v bodoče?

Trenutno se želimo osredotočiti na politično izobraževanje in na manjše stvari, kot je bila diskusija o krovni organizaciji koroških Slovencev z zastopniki NSKS, SKS in ZSO. Diskusija je pritegnila 40 pretežno mladih poslušalcev. Osredotočili se bomo na izobraževalne seminarje in obiskali kakšno drugo manjšino. Še naprej pa želimo delovati na vprašanju skupnega zastopstva koroških Slovencev. Brez emocionalnih debat; zato pa se nameravamo lotevati možnih modelov skupnega zastopstva. Kot Mlada Enotna lista bi radi v prihodnje bistveno okrepili svojo prisotnost v javnosti, predvsem na družbenih omrežjih. Tam želimo redno obveščati o našem delu, o temah, ki zadevajo koroške Slovence, ter jasno izražati stališča do aktualnih manjšinskih in vsakdanjih političnih vprašanj.

Podmladki političnih strank v Avstriji in na Koroškem pogosto niso bili na liniji strank. Kakšni so odnosi med Mlado Enotno listo in deželno Enotno listo?

Medsebojni odnos je res dober.

Moram pa tudi povedati, da bomo - če bi bilo kakšno stališče, s katerim se ne strinjamo - to tudi jasno povedali.

Se počutite dobro vključeni v deželno Enotno listo?

Teoretično smo že vključeni. Enotna lista pa ima problem, da v zadnjih dveh letih ni bila tako aktivna. Če stranka ni aktivna, ne moreš biti vključen vanjo. Ne moreš biti proti kakšnemu stališču, če stališča ni.

Kaj po vašem mnenju predstavlja najpomembnejši problem slovenske narodne skupnosti na Koroškem?

Največji problem slovenske narodne skupnosti vidim v slabi vidnosti navzven. Pogosto imam občutek, da ljudje sploh ne vedo, da koroški Slovenci obstajamo. To se kaže tudi v vsakdanjih situacijah, ko je raba slovenščine v javnosti še vedno nekaj neobičajnega. Znotraj manjšine pa nas bremeni neenotnost in pomanjkanje skupne dolgoročne vizije, kar se mi zdi velika škoda.

Na dan žena, 8. marca, ste kritizirali, da so ženske v Enotni listi slabo zastopane. Zdaj ste sami moški v odboru Mlade Enotne liste ...

To je res katastrofalno. V naslednjih dveh letih bomo delali na tem, da bodo ženske zastopane v enakem razmerju kot moški v odboru. Seveda si moramo zastaviti vprašanje, zakaj nam in Enotni listi to ne uspeva, drugim strankam pa že.

Iz rubrike Pogovor preberite tudi