Prevajalka Metka Wakounig je nazadnje v nemščino prevedla prvi del romana »Bratovska jesen« Valentina Polanška. Med knjigami, s katerimi se je Slovenija kot častna gostja letos predstavljala na Frankfurtskem knjižnem sejmu, so bili tudi štirje prevodi Metke Wakounig.
Metka Wakounig, rojena leta 1983, je z dvema sorojencema odraščala v družini Franca in Sonje Wakounig v Borovljah. Doma so govorili slovensko in v otroštvu jo je mnogokrat presenetilo, da ne znajo vsi ljudje slovenskega jezika. V vrtcu je prvič opazila, da nanjo kot koroško Slovenko »nekateri ljudje drugače gledajo, da te ne marajo samo zaradi tega, ker si določenega porekla«. Od dvojezičnosti je veliko profitirala, pravi, a dodaja, da brez nemščine v Avstriji ne bi nikamor prišla. Wakounig je po zaključeni Slovenski gimnaziji leta 2001 odšla študirat v Gradec. Erasmus semester študija germanistike je Metka preživela v Bristolu. Na začetku svoje prevajalske poti je nemško govorečim približala spomine Antona Haderlapa in Lipeja Kolenika, glavnina njenega prevajalskega opusa je posvečena sodobnim slovenskim pesnicam in pesnikom ter pisateljicam in pisateljem. S knjigo Bruderherbst (Bahoe Books, 2023) se je tematsko vrnila na svoje prevajalsko izhodišče v koroški zgodovini 20. stoletja. Z nemško govorečim partnerjem Georgom in triletno hčerko Liljano, ki jo vzgaja v slovenščini, živi na Dunaju.
Samostojna prevajalka
Wakounigova je bila pred selitvijo na Dunaj leta 2010 kot prevajalka zaposlena pri založbi Drava, nato se je na Dunaju zaposlila v knjigarni, naposled pa se je odločila za samostojnost, ki ji še danes ustreza. »Zdaj sem že šest let samostojna prevajalka in si ne morem predstavljati, da bi delala drugače. Sama si organiziram svoj čas, sama se odločam, kdaj delam in s kom delam. Prevajanje je moje kreativno delo, ki ga laže opravljam pod svojimi pogoji.« To ne pomeni, da Wakounigova docela sama izbira knjige, ki jih želi prevesti. »Včasih sama kaj predlagam založbam, včasih se založbe obrnejo name.« Se z Bratovsko jesenjo tematsko vrača na izhodišče svoje prevajalske poti? »Gre za čisto naključje, je pa seveda pomagalo, da sem že prej prevajala partizansko literaturo.« Založba Bahoe Books, ki je izdala prvi del Polanškovega romana Schicksalsherbst der Brüder, je angažirana dunajska založba, ki je med drugim izdala risoroman o pokolu na Peršmanovi domačiji. Pri isti založbi bo leta 2024 izšel tudi drugi del romana Valentina Polanška. Nedavni prevajalski izziv za Wakounigovo je bil nemški prevod romana Batseba (Homunculus Verlag, Erlangen 2022) slovenske pisateljice Stanke Hrastelj. »Gre za moderno adaptacijo svetopisemske zgodbe o kralju Davidu in njegovi ženi z zelo minimalističnimi stavki, prežeto s citati iz Svetega pisma, pa tudi iz popularne kulture. Veliko sem morala raziskovati in tesno sodelovati z avtorico.« V tem kontekstu Metka omenja široko splošno razgledanost, ki je prevajalki ali prevajalcu poleg znanja jezika pri prevajanju najbolj v pomoč. Zelo rada prevaja rimano liriko, taka je bila nazadnje letos otroška poezija Anje Štefan z naslovom Tanze, tanze, kleine Maus, v originalu Drobtine iz mišje doline. »Tovrstna literatura je velik izziv zato, ker so otroci najtežja publika, ker knjige, če jim ni všeč ali če česa ne razumejo, ne bodo nikoli več pogledali.«
Prevodi Wakounigove v Frankfurtu
Slovenija je bila častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, ki je potekal med 18. in 22. oktobrom. Sejma se je kot tolmačinja in prevajalka udeležila tudi Metka Wakounig. Od njenih prevodov so bile predstavljene že omenjene knjige Batseba in Tanze, tanze, kleine Maus, pa tudi Panorama Dušana Šarotarja in Verliebt, verheiratet, verwittwet, verhurt Erice Johnson Debeljak. Po njenih besedah je bilo med publiko v Frankfurtu največje zanimanje za Gorana Vojnovića, »ki ga Nemci ljubijo«, Natašo Kramberger, Andreja Blatnika, Mojco Kumerdej in Erico Johnson Debeljak. Med prevajalci iz nemščine v slovenščino zelo ceni Ludwiga Hartingerja, samouka, ki je za prevode Srečka Kosovela letos v Frankfurtu prejel nagrado Fabjana Hafnerja. Nagrado podeljuje ljubljanski Goethe-Institut za izredne prevajalske dosežke. Prevajalec je tudi Metkin brat Gregor Wakounig, ki prevaja iz japonščine.
Ne se preresno jemati
Za hčerko Liljano si želi tudi v glavnem mestu možnost šolanja v slovenščini. »Živimo na Dunaju, Štajerskem, v Innsbrucku in bi tudi tu radi naprej živeli svoj jezik ter ga posredovali svojim otrokom. To lahko delaš sam, a ne moreš nadomestiti tega, da širše okolje v vrtcu ali šoli tudi izven Koroške govori tvoj jezik.« Svoj prevajalski credo je Metka pobrala pri mami Sonji Wakounig, glasi pa se: »Ne drži se izvirnika kakor pijanec plota,« kar pomeni, da je treba prenesti tudi atmosfero, utrip in dušo besedila. Kako pa se glasi moto Metkine življenjske filozofije? »Ne jemlji se preveč resno. Odkar imam otroka, pa tudi ‘tudi to bo minilo’. Svet je resen in brutalen, je pa tudi lep, vesel in zanimiv, zato hodi skozenj z odprtimi očmi in srcem.«
