Tina Skuk: Če me potrebujete, rada pomagam

Panoramska restavracija Oben se nahaja na Peci ob gorski postaji na nadmorski višini 1.708 metrov. V notranjost restavracije nudi prostor 140 osebam, na zunanji terasi pa še 150. Med sodelavci dvanajstčlanske ekipe restavracije je tudi 22-letna Tina Skuk, hčerka Franca in Andree Skuk, ki od leta 2015 upravljata smučišče na Peci.

Tina živi z družino na Skukovi kmetiji v Senčnem kraju v občini Pliberk. Ima dve leti mlajšega brata Jana, ki dela doma na kmetiji. Skukovi so znani po podjetništvu: poleg smučišča na Peci in restavracije Oben upravljajo še kemp in restavracijo ob Breškem jezeru, ukvarjajo se s pridelavo mleka in izdelavo jogurtov, imajo pa tudi toplarno, ki številne stavbe v Pliberku oskrbuje s toploto.

»V otroštvu sem imela težko obdobje in prestati sem morala precej operacij,« pravi Tina. Obiskovala je ljudsko šolo v Pliberku. »Na žalost je bilo tam precej neprijaznih sošolcev, prava katastrofa pa je bila tudi kasneje v srednji šoli. Doživljala sem mobing, ker sem bila malo drugačna. Učiteljem sem se pritoževala, vendar mi niso vedno verjeli.«

To ni bilo obdobje, na katero bi se Tina rada spominjala. »Včasih sem štrajkala in nisem hotela iti v šolo.« Ni imela veliko prijateljev, omenja le sošolca Mariana Kumra, s katerim je še danes v stiku. V tem času so ji bili starši v veliko oporo. Po mnenju Tine bi morali učitelji v šolah še bolj pozorno opazovati dogajanja v razredu in odnose med učenci.

Tina je šolanje nadaljevala na politehniški šoli v Velikovcu in kasneje v Šentvidu, kjer se je izobraževala na področju turizma. »Tam je bilo laže,« se spominja. Včasih bi rada nekdanje sošolce vprašala, zakaj so bili do nje tako grdi. Mama Andrea Skuk pove o hčerki Tini, da bolj ambicioznega, zagnanega človeka, kakor je Tina, ne pozna. »Bila je borka od prve sekunde svojega življenja.« Veliko sva prejokali, a danes vem, da je močnejša od drugih.«

Tina pravi, da je vedno vedela, da bo delala z ljudmi. »Če me kdo potrebuje, rada pomagam.« Razmišljala je tudi o poklicu prodajalke, a ko so odprli restavracijo, se je odločila za delo tam. V restavraciji Oben pripravlja in nataka pijače, stoji za šankom, občasno pa tudi streže. Restavracija je odprta poleti in pozimi. »Zelo rada tukaj delam, ker je v ekipi dobro vzdušje in se lepo razumemo.« 

Včasih jo le moti, kadar se v strežbi kaj zaplete in gostje predolgo čakajo. »Življenje je postalo lažje, odkar sem zapustila šolo,« pravi Tina. Ima prijatelja Rafaela, s katerim se rada sreča v Celovcu na kavi. »Nisem si predstavljala, da bova kdaj skupaj.« 

Trenutno je njen velik cilj opraviti vozniški izpit, za katerega se prav zdaj pripravlja. V prostem času rada bere romantične knjige, kolesari, smuča, veliko časa preživi s psom Vilijem, zlatim prinašalcem, ter pomaga doma v gospodinjstvu. »Pomembno mi je, da ljudje vedo, da se lahko name zanesejo.«

Tina si želi, da bi družini šlo dobro in da bi ostali zdravi. Vesela je, da ima delo blizu doma in da se ji ni treba daleč voziti. Zaveda se, da je malo drugačna, česar ni bilo vedno lahko sprejeti, a s časom je šlo. »Mama me je vedno spodbujala in mi rekla, da sem močna.« Danes ji gre zdravstveno dobro.

Za prihodnost si želi, da bi še naprej delala »v Obnu«, kot pravi, in po možnosti prevzela še več odgovornosti. Starše občuduje zaradi njihove delavnosti in vztrajnosti, kljub temu si vedno vzameta čas za družino. Rada se spominja skupnega dopusta, lani so bili na Belem jezeru. Tina govori slovensko in nemško. »Dvojezičnost mi koristi, ker lahko goste postrežem v njihovem jeziku. Dobro je, če ljudje odraščajo z dvema jezikoma,« pravi. Telefon zazvoni – kolegi jo že čakajo, saj za šankom potrebujejo Tinino pomoč.