Gospo Sabine Sandrieser, deželno šolsko nadzornico in vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo, smo povprašali o spremenjenih strukturah in novih možnostih, ki jih od leta 2019 nudi izobraževalna direkcija.
Izobraževalna direkcija na Koroškem (Bildungsdirektion Kärnten) je leta 2019 nadomestila nekdanji deželni šolski svet (Landesschulrat). Kakšne spremembe je uvedba direkcije prinesla za oddelek za manjšinsko šolstvo?
Sabine Sandrieser: Z novo ureditvijo je naš oddelek postal pristojen za vse šolske zadeve na dvojezičnem območju. Prej smo si za dvojezične šole odgovornost delili z enojezičnimi šolskimi nadzorniki (zdaj nadzornike imenujemo Qualitätsmanager, to so menedžerji za kvaliteto v izobraževanju).
To pomeni, da so se vaše pristojnosti razširile. Za koliko šol gre?
Na področju našega delovanja imamo 56 ljudskih šol, 16 srednjih šol, izobraževalni center v Železni Kapli, Slovensko gimnazijo, Dvojezično trgovsko akademijo in Višjo šolo v Šentpetru. Skupaj je to 76 šol, kjer se izobražuje 8578 učencev in dijakov, poučujejo pa jih 1103 učitelji.
Pri delu nas podpirajo šolski psihologi in menedžerji za raznovrstnost, torej Diversitätsmanager.
Kako je delo organizirano?
V preteklosti so bile šole organizirane v šolskih okrajih, zdaj pa imamo dve izobraževalni regiji – regijo vzhod (prejšnji okraji Celovec, Celovec-dežela, Št. Vid, Velikovec in Wolfsberg) in regijo zahod (okraji Beljak, Beljak-dežela, Šmohor, Špital in Trg). Manjšinsko šolstvo je vključeno v obeh regijah. Sama delam od ponedeljka do srede v Celovcu, ob četrtkih in petkih pa v Beljaku; vodim namreč dva tima, pri čemer mi je v veliko oporo strokovni nadzornik gospod dr. Michael Vrbinc.
»Na vseh šolah intenzivno spodbujamo uvedbo oz. razvoj imerzivnega pouka, torej pouka, kjer se otroci za dalj časa lahko potopijo v slovenski jezik.«
Sabine Sandrieser
Kaj več pristojnosti vašega oddelka in kompleksna organizacijska struktura pomeni za manjšinsko šolstvo? Kako ocenjujete te spremembe?
Spremembe so prinesle veliko izzivov. Za razvoj manjšinskega šolstva in za proces usvajanja slovenskega jezika pa so to vseeno pozitivne spremembe, saj imamo do vseh ravnateljic in ravnateljev, torej do vseh šol direkten dostop. S šolsko reformo je povezanih oz. načrtovanih več projektov, npr. razvoj novega učnega načrta za primarno in sekundarno stopnjo, razvoj kompetenčnih rasterjev ipd.
Nove strukture nam omogočajo, da že pri načrtovanju in razvijanju projektov od vsega začetka mislimo na primerno umestitev na področju manjšinskega šolstva. Če v šolstvu implementiramo nekaj novega, to takoj vključimo tudi v dvojezični pouk. Zdaj slovenščina pri novostih ni več nekje v ozadju, zdaj stvari nastajajo vzporedno, ker želimo, da se predvsem v srednjih šolah dvigne ugled slovenskega jezika.
Dobro sodelujemo z oddelkom za elementarno vzgojo pri koroški deželni vladi. Skupaj načrtujemo procese usvajanja jezika vse od jasli in vrtca, preko ljudske šole do konca izobraževanja na sekundarni stopnji, saj se zavzemamo za neprekinjeno jezikovno izobraževanje.
Pa še ena prednost: šolska avtonomija ravnateljem in njihovim timom omogoča bolj svobodno oblikovanje pouka. Pri načrtovanju ciljev pa naj vedno mislijo tudi na vključevanje in razvoj slovenščine, pri čemer jih naš oddelek lahko spremlja in jim svetuje. Za neposreden stik z ravnatelji in s šolami smo uvedli bilančne pogovore (Bilanz- und Zielvereinbarungsgespräche). Pri teh pogovorih si šolski nadzornik in ravnatelj ogledata dolgoročni načrt pouka, zastavljene cilje, pogovarjata se o morebitnih izzivih in načrtujeta nadaljnji razvoj. Pri tem na vseh šolah intenzivno spodbujamo uvedbo oz. razvoj imerzivnega pouka, torej pouka, kjer se otroci za dalj časa lahko potopijo v slovenski jezik. Prepričani smo, da ta pot vodi v funkcionalno dvojezičnost.
