Slovenščino je spoznala v vrtcu, danes vodi dvojezični vrtec

Mirjam Lakner (26) vodi vrtec in jasli Mohorjeve v Celovcu. Odraščala je v nemško govoreči družini. Njenim staršem in starim staršem je bilo kljub temu, da sami niso govorili slovensko, zelo pomembno, da se Mirjam in njen mlajši brat naučita slovensko, zato so ju vpisali v dvojezični vrtec »Naš otrok«.

Že takrat so ji bile vzgojiteljice v vrtcu velik zgled in je rekla, da bo, ko odraste, vzgojiteljica. Otroške sanje so postale resnica, ko je po šolanju na Slovenski gimnaziji odšla na na Višjo šolo za elementarno pedagogiko v Celovcu (BAfEP), kjer je leta 2018 maturirala in še pred zaključkom mature začela delati v varstvu otrok v Podkrnosu. Babica in dedek sta si silno želela, da bi delala v dvojezičnem vrtcu in to je bila tudi stričeva poslednja želja, ki se je uresničila dva tedna pred njegovo smrtjo – Mirjam je leta 2020 začela delati v novoustanovljenem vrtcu Mohorjeve in dve leti zatem prevzela vodstvo.

Delo v vrtcu 

»V ospredju so dvojezičnost in katoliške vrednote,« pove Mirjam Lakner. Tekom let so poskušali razviti karseda učinkovit dvojezični koncept, ki bi otrokom pomagal usvojiti slovenščino in nemščino. »Pred enim letom smo uvedli koncept ena vzgojiteljica – en jezik, ki se zelo dobro obnese. To pomeni, da je v vsaki skupini ena vzgojiteljica, ki z otroki govori slovensko, in ena vzgojiteljica, ki govori nemško. V jaslih je še tretja vzgojiteljica, ki en dan z otroki govori slovensko, en dan pa nemško. Rutine in rituali, kot so pesem za umivanje rok, jutranji krog, pospravljanje, pa en dan potekajo v slovenščini, drugi dan v nemščini.« V vrtcu je 115 otrok in 20 vzgojiteljic. Tri vzgojiteljice govorijo samo nemško, ostale pa so ali koroške Slovenke ali pa iz Slovenije. Prav tako je tretjina otrok koroških Slovencev, tretjina iz Slovenije, tretjina pa ima zelo internacionalno ozadje. Vrtec ima eno enojezično skupino in dve dvojezični skupini po 24 otrok, v jaslih pa so kar tri dvojezične skupine po 15 otrok. »Dvojezične jasli so naša edinstvena ponudba. Povpraševanje je bilo vedno večje, zato smo jeseni začeli načrtovati dvojezične jasli in idejo letos junija sprovedli,« pravi Lakner.

Dvojezičnost je postala prvi razlog, zakaj starši svoje otroke vpisujejo v naš vrtec. Pred leti so mnogi vpisovali svoje otroke k nam, ker je bil vrtec blizu njihovega doma, sedaj pa povpraševanje in zanimanje staršev za dvojezičnost močno narašča.

Ravnateljica

»Dvojezičnost je postala prvi razlog, zakaj starši svoje otroke vpisujejo v naš vrtec. Pred leti so mnogi vpisovali svoje otroke k nam, ker je bil vrtec blizu njihovega doma, sedaj pa povpraševanje in zanimanje staršev za dvojezičnost močno narašča,« opaža Mirjam Lakner in doda: »Zelo pomembno mi je, da pred vpisom spoznam starše in otroka ter jim predstavim koncept našega vrtca. Če izrazijo skrbi, kako naj bi se otrok naučil oba jezika, jim rade volje povem svojo zgodbo, da sem odraščala enojezično in se slovensko naučila v vrtcu. Pred časom smo imeli tudi anekdoto, ko je otrok, ki še ni znal govoriti, prišel v dvojezične jasli. V vrtcu je nato začel govoriti samo slovensko, doma pa samo nemško. Ko je z mamo prišel na pogovor, saj je želela potožiti, da doma govori samo nemško, sta vzgojiteljica in mama presenečeno odkrili, da je že dvojezičen.« Lakner opisuje kolektiv kot zelo mlad in dinamičen, v hiši imajo tudi glasbeno pedagoginjo in pri otrocih zelo spodbujajo glasbene, športne in ustvarjalne dejavnosti. Vsako leto določijo osrednjo temo, ki jih spremlja vse leto; letošnje šolsko leto je bila tema »Mesto Celovec«, zato so imeli izlet v planetarij in ogled mesta. Za naslednje leto načrtujejo program »Zdravi in vitalni«, obetajo se sprehodi v gozd, poudarek na zdravi prehrani, gibanju, pobiranje krompirja ter obdelovanje visokih gred v vrtcu.     

Iz rubrike Pogovor preberite tudi