Slovenci niso vredni podpor

Roman Verdel: Vsakomur je jasno, da so sredstva plebiscitnega daru v prvi vrsti namenjena slovenskim kulturnim in vzgojnim ustanovam. V Borovljah v teh ustanovah nudimo med drugim oskrbo 152 otrokom in zato bi bilo več kot umestno in prav, da bi vsaj del teh sredstev tudi dobili. Seveda smo za dodelitev teh sredstev zaprosili, a z večinskim sklepom proti glasovom Volilne skupnosti in Zelenih je občinski svet odklonil podporo slovenskim oz. dvojezičnim ustanovam iz sredstev plebiscitnega daru. Prav tako je odklonil vsakoletno redno, se pravi sistemsko podporo iz občinskega proračuna za vrtec, varstvo in skupino malčkov. To je seveda škandal.
Ta škandal pa je tem večji, ker na občini dejansko ne vedo, kaj s to hišo početi. Zdaj bojo za drag denar najeli neko firmo, ki naj izdela načrte za možno uporabo in namene hiše. Ta špas bo stal 40.000 evrov. Mikličevo poslopje je desetletja stalo prazno, edinole v Mikličevi lopi je občasno bil frizerski salon, zdaj je tam salon za nego psov. Poslopje je potrebno temeljite obnove, kar pa seveda ne bo zastonj, temveč drago. Kdo bo to plačal, ni jasno. Lepo zveneče ime »Hiša srečanja« je očitno zadostovalo za preusmeritev sredstev iz plebiscitnega daru v nakup Mikličevega poslopja. Ravnanje občine oz. župana, da nam odklanja sleherno podporo, naša društva in ustanove ožigosa kot podpore nevredne in da nas tudi niso povabili k sodelovanju, je zelo slab obet za prihodnost »Hiše srečanja«.

Očitek denuncijantstva je nezaslišan in ga ostro zavračamo. Mi smo zmeraj igrali z odprtimi kartami, zahrbtno agiranje prepuščamo drugim. Dejstvo je, da v letu 2021 od občine nismo dobili niti centa, niti ficka podpore za naše delovanje. Če smo prejšnja leta kaj dobili, je to šlo iz županovih posebnih sredstev. To pa je podpora, odvisna od milosti ali nemilosti župana. Občinska blokada naših ustanov in ponudb je totalna, saj je prizadet tudi socialni taksi Regio Service. V drugih občinah podobne usluge podpirajo. Mi hočemo sistemsko rešitev pri podporah, ne pa županove miloščine.
Borovlje so edina občina, ki ne podpira dvojezičnih vrtev. Celovec na primer vsaki dvojezični skupini namenja 15.000 evrov.

Zaradi te table se je razvnel popolnoma »ibržen špetir«. Ta tabla je bila nameščena na poslopju bivšega občinskega otroškega vrtca v centru mesta. Gradnjo poslopja so svojčas omogočila nemškonacionalna društva Deutscher Schulverein in Südmark. Pred leti je občina poslopje prodala s tablo vred, kupil ga je dr. Wutti. Hiša je bila dve leti naprodaj, dovolj časa torej, da bi občina vzela s seboj to tablo in ne vem še kaj vse. A tega ni storila. Zdaj pa se župan razburja in postavlja čudne zahteve, naj lastnik tablo vrne občini. Poslopje je bilo treba temeljito obnoviti in toplotno izolirati. Da tabla ne bi izginila pod izolacijo, jo je dr. Wutti začasno snel tudi z namenom, da jo po obnovitvi z ustreznim dvojezičnim spremnim besedilom namesti na poslopju. Župan odbornici VS Borovlje Marinki Mader-Tschertou ni mogel povedati, če sploh in do kdaj naj bi dr.Wutti tablo vrnil občini oz. jo ponovno namestil na hiši. Ni mi znano, kje in kdaj je občina postavila repliko table. Če jo je sploh? Ves ta ropot za prazen nič zaradi te table je dober primer razkola v občini. Očitek, da smo proti sodelovanju, je skratka iz trte zvit in hudoben. Mi smo pripravljeni za sodelovanje na odkriti in enakovredni ravni. Doslej od občine ali župana nismo dobili nobenega povabila.

Od Delovne skupnosti še nikoli nisem slišal, da bi nas podprla. Pustili so nas na cedilu, zato se sprašujem, kaj je njena vloga? Če že tako poudarja pomen dialoga, bi od nje pričakoval, da morda nastopi kot moderator in da dobrohotno vpliva na župana in zavzame stališče v zadevi podpor.