Po 41 letih službovanja v Globasnici odhaja v pokoj župnik Peter Sticker, tudi provizor štebenske fare. Obe fari je s prvim septembrom kot farni moderator prevzel Slavko Thaler, ki ga bo kot farni asistent podpiral diakon Bernhard Wrienz. Sticker bo ostal v Globasnici in bo med tednom maševal tudi v Globasnici. Kot duhovnik bo pomagal v regiji, pravi Thaler.
Ko sem minulo sredo v farovžu v Šmihelu srečal župnika Slavka Thalerja za ta pogovor, je naju vsakih par minut prekinil hišni zvonec ali pa je zvonil župnikov telefon. Popoldne da ima termine zaradi obnovitvenih del v cerkvi v Večni vasi, delno obnoviti bo treba tudi cerkev na gori svete Katarine. V njegovem precej natrpanem terminskem koledarju pa bo odslej ostajalo še manj prostih ur, saj je s prvim septembrom kot farni moderator prevzel še globaško in štebensko faro. »Poudarjam, da me bo pri tem močno podpiral Bernhard Wrienz, ta rešitev pa je zaenkrat časovno omejena na eno leto,« pove Slavko Thaler. Tako imenovani farni moderatorji imajo vse pravice duhovnika, imajo pa ob sebi pomočnika. V Globasnici bo diakon Wrienz lahko na primer vodil tudi krste, poroke ali druge pobožnosti, kot je blagosolov jedil ob veliki noči ali pokop žare, pač vse, kar gre brez sv. maše.
O Slavku Thalerju
Rodil se je leta 1965 v Pliberku. Ko je bil star šest let, se je družina preselila v Nončo vas, kjer je odraščal s štirimi mlajšimi brati in eno sestro. Ljudsko šolo je obiskoval na Humcu, leta 1984 je maturiral na Slovenski gimnaziji. Teologijo je študiral v Solnogradu in v Ljubljani. »Od doma smo bili versko vzgojeni, močan vpliv name pa je imel Janez Rovan, tedaj kaplan v Pliberku. Veliko časa je imel za otroke in mladino, bil je pozitiven človek, fante pa je seveda tudi nagovarjal, da bi se odločili za duhovniški poklic.« Ob obisku v Solnogradu mu je bila tamkajšnja skupnost v bogoslovju všeč in tako se je odločil, da bo šel to pot. Študij si je financiral s štipendijo, med počitnicami je delal kot natakar pri Brezniku ali v nekdanji pliberški pivovarni. Novo mašo je bral 12. julija 1992 v Nonči vasi. Bil je kaplan v Šentjakobu, kot župnik v Galiciji je opravljal več far v okolici, dokler ni leta 2015 prišel v Šmihel. V Galiciji so bile vedno spet napetosti zaradi jezika, nekateri niso želeli slišati slovenščine, na primer ob pogrebih. A Thaler je nadaljeval z »jasno linijo svojega predhodnika Gotthardta« in pravi, da se je na koncu v Galiciji počutil dobro. »Vselej sem iskal odnos do ljudi, včasih pa lahko prav preko konfliktov zrasteš skupaj.«
Pomanjkanje župnikov
Bo Globasnica nekoč spet dobila lastnega župnika? Slavko Thaler tega ne izključuje, če pa pogleda v druge fare, kjer župnišča zaradi pomanjkanja duhovnikov samevajo, je to bolj iluzija. »Iz provizoričnih rešitev, kakršna je ta, v Globasnici pogosto nastanejo dolgoročne,« pravi Thaler, ki je preteklo nedeljo na globaškem žegnanju užival domače vzdušje. Ali novomašnikov tudi primanjkuje, ker ljudje vedo za delovno obremenitev duhovnikov? »V našem poklicu ne štejemo ur. Če si v farovžu, si v akciji, ne moreš se zakleniti. Vedno si dosegljiv, konec tedna so krsti, poroke, delo v pisarni,« razlaga Thaler, ki je imel letos komaj dan in pol dopusta. Pravi, da mu osebno gre dobro, a za lastne potrebe in zdravje pač ne ostane veliko časa. Kljub stresu je za Thalerja pomembno, da je čimveč v kontaku s farani, rad tudi obiskuje prireditve. Bi bila ukinitev obveznega celibata rešitev za problem pomanjkanja duhovnikov? Thaler: »Morda je to en faktor, a tudi protestanti imajo podobne težave. Vera upada, s tem pa ta poklic ni več tako zanimiv.«
