Rudi Vouk ob svoji 60-letnici »Pravo ni nič drugega kot navodilo za reševanje problemov«

Do političnega zanimanja je Rudi Vouk prišel preko družine. Njegov oče je bil nadzornik za dvojezični pouk in aktiven pri Enotni listi, pred tem je bil podpredsednik ZSO. »Kot najstnik sem tudi gledal, kaj delata starejša sestra in brat. Jezil sem se, da sem bil še premlad, da bi šel na demonstracije,« pravi Vouk in dodaja, da je pomembno vlogo potem imela Koroška dijaška zveza. »Po eni strani je bila zabava, po drugi strani je bila KDZ politično in kulturno zelo aktivna. Najprej sem hotel lutkati pri Lutkah Mladje. Bil sem pa prevelik, ker bi gledal čez paravan.« Najmanj enkrat na mesec je KDZ tedaj imela politično prireditev z namenom samoizobraževanja. »Dajali smo si naloge, da vsak pripravi en referat na določeno manjšinsko politično temo. Bili smo enostavno krog mladih ljudi, ki smo na raznih področjih skušali delovati,« pravi Vouk.  

»Kot otrok sem hotel postati astronavt, potem učitelj. Nato pa je le politično udejstvovanje soprispevalo k odločitvi za pot pravnika. Videl sem, da imamo določeno manšinjsko zaščito, v členu 7 Avstrijske državne pogodbe pišejo zelo lepe stvari, realnost pa se s tem ne ujema. Zanimalo me je, zakaj je to tako in kaj lahko storim proti temu,«  pravi Vouk. Zanj bo člen 7 uresničen takrat, ko ga bo lahko nekomu brez težav razložil. »In dokler to ne gre, o kakšni uresničitvi ne bo govoril. Vsaka stvar mora biti v pravni državi stvarno utemeljena, da jo lahko razložiš,« pravi Vouk in dodaja, da če do tega ne pride v naslednjih desetih letih, se boji, da tega nikoli več ne bo, ker bo potem že prepozno. 

Še nedavno so mladi vabili na podijsko diskusijo o krovni organizaciji koroških Slovencev. Rudi Vouk meni, da to, kar imamo, nima bodočnosti. »Že sedaj vidimo, da pravzaprav niti ena od treh političnih organizacij ne izpolnjuje svojih nalog. Mi bi že zdavnaj potrebovali skupno organizacijo, ker vsebinskih razlik v zadnjih letih skoraj ni več.« Kako jo organiziramo, o tem po njegovem mnenju lahko diskutiramo. »Lahko so to volitve, pri katerih sodelujejo vsi, ali pa rečemo, da vsak, ki se udejstvuje, lahko voli predstavnike. Tri organizacije so na vsak način preveč. Po­trebno bo poenotenje, ne politično v enoumje, nujno potrebno je predvsem organizacijsko poenotenje.« Tri organizacije z mojega stališča odbijajo predvsem mlade pri političnem udejstvovanju. »Star sem 60 let, pa se štejem med mlajše, to ne sme biti res. Mislim, da bi moral že zdavnaj biti na čelu nekdo, ki je pod 40 let, in morda ne spet moški, temveč enkrat tudi ženska.« 

Civilna pobuda z imenom Slovenski konsenz za ustavne pravice se je leta 2019 oglasila zaradi nezadovoljstva nad političnimi osrednjimi organizacijami in opozarjala na neuresničene obveznosti, z namenom, da se bo ob 100. obletnici plebiscita kaj premaknilo. Po obletnici in v času korone je ta pobuda počasi nehala delovati. »Bili smo pred odločitvijo, ali formalno ustanovimo še četrto politično organizacijo, kar bi bilo absurdno, ker je to ravno nasprotno temu, kar hočemo,« razlaga Vouk in dodaja, da je v peticiji, ki so jo lani predale skupaj vse naše politične organizacije Evropski uniji, velik del vsebin zrasel ravno iz diskusije, ki jo je takrat sprožil SKUP. »Tako da ni bila neuspešna zadeva, ampak seveda, ker nismo hoteli postati še ena organizacija, dela nismo več nadaljevali,« pravi Vouk.

Slovenski narodni skupnosti danes primanjkuje politizacije in osnovnih informacij, meni Vouk. »Manjkajo osnovne informacije pri naših ljudeh. To je do določene mere tudi krivda medijev,« pravi Vouk. Meni, da prihaja do vedno večje atomizacije manjšine – ljudje se zapirajo v svoje lokalno okolje, brez širšega pogleda na dogajanje drugod, kar je za tako majhno skupnost lahko usodno.

9. maja od 15. do 19. ure vabi Društvo koroških slovenskih pravnikov v Mohorjevo na zborovanje ob 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe. Društvu predseduje Rudi Vouk, ki poudarja, da je zborovanje zanimivo za vsakogar, ne le za pravnike. »Pravo ni nič drugega kot navodilo za reševanje problemov in člen 7 je pravzaprav navodilo, kako naj bi reševali manjšinske probleme,« pravi Vouk 

Njegov delovni teden ima znatno nad 40 ur. »V redkem prostem času rad berem, da se sprostim. Doma imam tudi velik vrt, ki zahteva določeno delo. Potovanja ljubim, teh bi lahko bilo več, ampak je tako, da name čaka pred dopustom in po njem vedno dvojno delo,« pravi Vouk, ki od leta 1997 dela kot samostojni odvetnik. »V teoriji kot odvetnik lahko grem s 67 leti v pokoj, v praksi bomo pa videli. Dela na vsak način ne primanjkuje.«