Razstavo »Zrcalo voda« si lahko ogledate do 10. junija: »Kakor kmet obdeluje zemljo, tako jaz obdelujem platno«

Zorka L-Weiss je odraščala v Šentjanžu v Rožu kot najmlajši otrok družine Weiss, študirala slikarstvo in likovno pedagogiko na Dunaju ter tam spoznala kiparja Gottfrieda Loiskandla, s katerim sta se kasneje poročila. Mlada družinica se je leta 1990 preselila nazaj na Koroško – hčerka je obiskovala Slovensko gimnazijo, Zorka L-Weiss pa je tam poučevala likovno vzgojo. Od upokojitve naprej ima spet več časa za lastne umetniške projekte.

Zorka L-Weiss: Že v ljudski šoli sem rada risala. Ko sem začela obiskovati Slovensko gimnazijo v Celovcu, me je likovno umetnost poučeval profesor Oswald. Opazil je moje zanimanje in me spodbujal pri umetniškem ustvarjanju. Po končani gimnaziji sem vedela, da je umetnost moja pot in tako sem na Dunaju začela študirati slikarstvo pri priznanem tirolskem slikarju Maxu Weilerju, ki ga še danes zelo občudujem. Med študijem sem prvič razstavila svoja dela. Vpisala sem se tudi na študij likovne pedagodike in ročnega dela in najprej poučevala na Dunaju.

Najbolj me inspirira narava. Rada občudujem pokrajine, polja in naravne pojave ter vse svoje vtise predelam v poenostavljen, abstrakten prikaz resničnosti s pomočjo likov, vzorcev in barv. Moja dela odražajo moj pogled in doživljanje okolice, ki se prepletata z domišljijo. Želim, da so moja dela harmonija razuma in čustev – razumsko plat uprizorim z natančnimi geometričnimi oblikami, čustva pa z barvami. 

Na razstavo METAMORFOS/ZE v Alpen-Adria galeriji leta 2020. Upodobila sem preobrazbo raznih vtisov iz narave v abstraktne motive. Moja dela niso politična, ne obravnavajo družbenih vprašanj, pač pa subjektivno doživljanje okolja. Včasih se sprašujem, ali je taka umetnost egoistična glede na vse, kar se dogaja v svetu. Na to vprašanje nimam odgovora. Vendar pa svoja dela rada delim z drugimi, razstave odprejo okno komunikacije med deli in ljudmi in posameznike povabijo, da se poglobijo v lastno doživljanje – to mi je dragoceno.

Vesela sem, da lahko v svoji ljudski šoli, v učilnici, kjer sem vzljubila slikanje, sedaj razstavljam svojo serijo del Zrcalo voda. Ta zbirka predstavlja razne abstrahirane motive vode, ki so me nagovorili na različnih krajih, od domačih jezer na Koroškem, vtisov Donave iz časa življenja na Dunaju, fascinacijo nad azulejskimi ploščicami, lepotami narave in silnimi valovi na Portugalskem. Nekatere od teh skic sem naslikala že leta 1978, druge so nastajale tekom let vse do letos. Zelo rada se poglobim v doživljanje barv in »barvne zvoke«, ki jih barve ustvarjajo ob interakciji druga z drugo na platnu. Zaradi tega mi je posebno pri srcu zima, saj se v belem snegu lesketa celotna barvna prizma. Največ mojih del upodablja zimsko pokrajino, zato načrtujem, da bo moja naslednja razstava na temo Zima.