Daniel Rehsmann, 33-letni znanstvenik, je nedavno dokončal svoj doktorat na Univerzi v Celovcu. Delo je zaključil z odliko.

Rehsmann poudarja, da je bil vedno spontan človek, ki se je na koncu znašel v matematiki in ekonomiji, vendar bolj naključno kot načrtovano. Po zaključku masterskega študija ekonomije se je pri doktoratu ekonomije osredotočil na teoretično mikroekonomijo, zlasti na teorijo iger, kjer v matematičnih modelih prikazuje, kako se ljudje odločajo v interakciji. Med drugim se je v disertaciji ukvarjal z raziskovanjem fenomena lažnih novic in z razumevanjem, kdaj je racionalno, da kakšna institucija širi takšne novice. Vse, kar se danes zgodi, pravi Rehsmann, je racionalno in produkt inteligentnih posameznikov, četudi so odločitve politikov za vojno ali širjenje fake news videti neracionalne. Mislimo, da so neracionalne, ker ne vemo, zakaj se kaj dogaja. Šele ko razumemo fenomene, jih bomo imeli možnost izboljšati, pripoveduje Rehsmann o svojem delu.

Disertacija je nastajala več let

Znanje in znanost sta vrednost po sebi, pravi Rehsmann in poudarja, da znanost ni zato tu, da se jo izkorišča samo v ekonomskem smislu. Njegovo delo sta ocenjevala profesorja iz ZDA in Singapurja, ki sta mu dala oceno z odliko »summa cum laude«. S teorijo iger se v Avstriji ukvarja manj kot deset znanstvenikov, pripoveduje. To je tudi vzrok, da sta delo ocenjevala profesorja od tako daleč.

Rehsmann pravi, da se je ob svojem doktoratu naučil, da ni dovolj, da si dober učenec in se z lahkoto učiš, potrebno je tudi veliko delati. V prvih dveh letih doktorata je v študij vložil 70 ur na teden še posebej v pridobivanje znanja v matematiki. Po zaključku masterskega študija leta 2018 v Celovcu je tam dve leti poučeval in hkrati pisal disertacijo. Leta 2020 je postal asistent na univerzi na Dunaju in v tem času nadaljeval s pisanjem disertacije. Jeseni 2023 je znanstveno delo oddal, marca 2024 pa je bil ocenjevan.

Najverjetneje bo delal na Dunaju

Ker vidi svojo prihodnost v znanstvenem svetu, bo Rehsmann najverjetneje sprejel petletno podoktorsko zaposlitev na Dunaju s potencialno možnostjo profesure po tem obdobju. Poleg Dunaja se je prijavil tudi v Oslu, Budimpešti, Aarhusu in Hamburgu, pri čemer opaža izjemno konkurenco v procesu izbire. Šele ko je dobil triletno ponudbo iz Budimpešte, mu je Dunaj ponudil daljšo podoktorsko zaposlitev. Poudarja, da je bil med zadnjimi petimi kandidati od 800 prijavljenih na mesto v Oslu, kar ga je presenetilo in počastilo glede na kvaliteto in obseg dela ostalih kandidatov.

Rehsmann trenutno dela na objavi treh delov svoje disertacije v znanstvenih revijah, prvo je že objavil. Naslednjo znanstveno delo bo namenil matematičnemu reševanju fenomenov biodiverzitete. Publish or perish – objavi ali potoni. To je, kot pravi Rehsmann, geslo, ki v znanstvenem svetu za mlade znanstvenike najbolj šteje. Medtem ko na drugih področjih znanstvene objave nastanejo v nekaj tednih, to na znanstvenem delu Rehsmanna ne funkcionira, saj projekti, na katerih dela, trajajo več let.

Pri eni znanstveni objavi je Rehsmann s kolegi že vedel za rešitev. To je po preračunavanju potrdil tudi računalnik. Pisanje matematičnega dokaza pa je trajalo sedem mesecev.

Težki problemi potrebujejo čas

Opozarja, da so težki problemi tisti, ki potrebujejo čas, da se razrešijo, in da intuicija igra pomembno vlogo pri reševanju matematičnih problemov. Te intuicije pa računalnik nima. Pri svojem delu se večinoma zanaša na lastne sposobnosti, čeprav se tu pa tam posvetuje s peščico kolegov, ki jih ima na Dunaju na tem področju. Ti krajši pogovori seveda niso namenjeni rešitvam. Saj če bi se stvari lahko rešile v krajšem pogovoru s kolegom, ne bi šlo za težek problem, trdi Rehsmann.

Igra tudi pri teatru Rož

Poleg svoje znanstvene kariere se absolvent Dvojezične trgovske akademije ukvarja tudi z drugimi hobiji, kot sta fotografiranje in branje. Velika strast mu je gledališče, nedavno je igral v dvojezični igri Butnskala teatra Rož. Trenutno živi v Celovcu, načrtuje pa selitev na Dunaj s svojo partnerico Liso. Pravi, da ga kariera ne zanima in da bo zelo vesel, če bo lahko nadaljeval z delom na področju, ki ga zdaj
raziskuje.