»Radio Agora nas je razočaral«

Pavlova hiša v Potrni je sedež kulturnega društva Člen 7, ki mu predseduje Susanne Weit­laner. Ta že vrsto let zastopa štajerske Slovence v slovenskem sosvetu pri Uradu zveznega kanclerja. Od maja 2012 naprej lahko štajerski Slovenci sprejemajo celodnevni radijski program radia Agora (osem ur od tega prispeva slovenski spored ORF) na območju Sobote, od oktobra 2013 na območju Lučan. Od 2015 pa deluje radijski oddajnik v Radgoni. V zadnjem desetletju je imel radio Agora svoj štajerski studio v Pavlovi hiši v Potrni. Mnogo oddaj prostovoljnih ustvarjalcev in sodelavcev radia je tam nastalo. Letos so v Pavlovi hiši hoteli praznovati deseto obletnico oddajnika v Radgoni. Fešta konec septembra je potekala brez radia Agora, saj so pri društvu razočarani nad njim. Vzrok sta odpoved dopisnice in izselitev radia Agora iz Pavlove hiše. Zdaj pri društvu Člen 7 upajo, da se bodo stiki z radiom še normalizirali.

Susanne Weitlaner: Trenutno še potekajo pogovori. Dejstvo pa je, da so mnogi, ki so goreli za radio na južnovzhodnem Štajerskem in z veseljem in angažmajem ustvarjali brezplačno, zdaj deloma šli na radio Helsinki ali nehali z delom. Ostala je požgana zemlja in ne vem, ali bo tu kdaj še zrasla kakšna trava. Zdaj ima radio pisarno v centru Radgone, vendar v prvem nadstropju hiše, torej pisarna tudi ni postala bolj dostopna.

Razočaranje nad radiom Agora je veliko, saj nismo bili vključeni. Naše pomisleke smo v dveh sestankih po odločitvah hoteli razložiti društvu in poslovodstvu radia, a nas niso poslušali. Zato pač ne vemo, kako bo sodelovanje šlo naprej, težka pot bo. Zelo zadovoljni smo bili z novinarko Jasmino Godec, ki je v desetih letih z velikim angažmajem delala, postavila omrežje, povezala ljudi in vse to je šlo seveda tudi preko Pavlove hiše, ker se tu največ dogaja, tu se ljudje srečujejo in zato je to bilo idealno sodelovanje.

Priznam, da na Štajerskem še naprej delata dve novinarki radia, ki sta tudi že prej delali in ju tudi zelo cenim. Vse informacije, ki jih dobivam za razne prireditve, jima posredujem, vendar sproščenega sodelovanja ali izmenjave ni več. S poslovodjo Gabrielom Lipušem trenutno nimam nobenega stika.

Bila je win-win situacija, ker so različni ljudje prišli v Pavlovo hišo, ki jih je lahko novinarka spoznala, na drugi strani so pa tudi preko novinarke prišli ljudje v Pavlovo hišo in so hišo spoznali. Na Koroškem je veliko kulturnih centrov, na jugovzhodnem Štajerskem pa je Pavlova hiša edini center in je bilo jasno, da smo tista inštitucija, s katero se sodeluje. Vemo, da naši prostori niso primerni za studio in smo bili tudi pripravljeni, da bi prostore prilagodili, kolikor je pač možno. Ampak sploh ni bilo pogovora z nami, nihče ni povedal, da je sploh želja, da se izselijo. O tem smo bili obveščeni z e-mailom.

Radio Helsinki pač ni odgovoren za medijsko oskrbo slovenske manjšine na Štajerskem. S prostovoljnimi ustvarjalci, ki zdaj oddajajo svoje prispevke na radiu Helsinki, pa imamo še naprej dobre stike, saj so prijatelji Pavlove hiše.

Z Angeliko Hödl sem zelo dobro sodelovala. Z gospodom Lipušem sem sprva imela tudi dobre odnose, ampak to, kar se je zdaj v zadnji polovici leta razvilo, je zame popolnoma nerazumljivo.

Radio Agora stoji za zelo pozitivne vrednote. Te sem v zadnjem pol leta, ko se je vse to dogajalo, zelo pogrešala. Seveda je vse to tudi odvisno od poslovodje. Ni šlo za malenkost, ampak za nespoštovanje dolgoletne sodelavke in nespretno komunikacijo.

Seveda, ja.