Rada bi delala, najraje pa bi delala v pisarni

23.12.2025 Žitara vas Sittersdorf Simon Rustia

Carmen Pesjak (29) živi v občini Žitara vas, kjer je, kot sama pove, »že vedno bila doma«. Del otroštva je preživela tudi v Galiciji. Veliko časa je preživela pri babici v Žitari vasi, kjer so ji vsakdan oblikovali risanje, branje in sprehodi. Pomemben del njenega otroštva so bile tudi domače živali. Imeli so dve mački – Minko in Maksija. Slednji je bil pri njih celih 16 let.

Carmen Pesjak že leto dni išče službo. Najraje bi delala v pisarni. Kljub številnim prošnjam še ni dobila zaposlitve. Zanesljiva in vedno nasmejana Carmen pa rada pomaga pri prireditvah domačega društva TRTA. Zelo rada tudi obiskuje njihove prireditve. V prostem času bere, riše in hodi na sprehode.

»Še danes zelo rada rišem, berem in hodim na sprehode,« pove Carmen Pesjak na vprašanje, kaj rada dela v prostem času. Predvsem rada riše živali, naravo, rožice in tudi praznične motive, predvsem v božičnem času. Poleg risanja pa tudi veliko bere. »Zanimajo me romani, kriminalke, strokovne knjige in ljubezenske zgodbe,« pravi in doda, da najraje bere dela avstrijskega avtorja Georga Markusa. »14 njegovih knjig imam in vse sem tudi že prebrala.« Če vreme dopušča, pa se tudi enkrat na dan odpravi na sprehod. »Najraje v domačem kraju ali v okolici, kjer je mirno,« pove Carmen.

Glasba in domače društvo TRTA

Pomembno mesto v njenem življenju ima tudi glasba. Pri 12 letih se je pridružila otroškemu zboru Trtinos, kjer je sodelovala 12 let. Zbor je vodila Cvetka Mattes. »Zboru so se pridružili vedno novi otroci in mladinci in tam sem tudi spoznala veliko prijateljev,« pove. Peli so v različnih jezikih in redno nastopali na koncertih. Vsako leto so med drugim imeli 23. decembra božični koncert, kjer so sodelovali tudi drugi zbori iz okolice. Med pesmimi, ki so ji ostale najbolj v spominu, omenja Siva pot in Ob reki Dravci. »To sta bili moji najljubši pesmi.«

Zbor je sodeloval tudi na seminarjih in projektih. Leta 2011 so ob petletnici delovanja zbora izdali zgoščenko, ki so jo predstavili na koncertu. »Dvorana je bila polna. Nastopali so skupaj z drugimi glasbenimi skupinami in zbori, med njimi s tamburaši iz Železne Kaple,« se spominja Carmen z nasmehom.

Poleg petja pa je že več kot desetletje dejavna tudi v domačem društvu TRTA, kjer pri prireditvah pomaga, kjer le lahko. Posebno mesto med prireditvami ima Dalmatinski večer, pri katerem z mamo redno pomaga od leta 2009. Tudi letos je z veseljem pomagala na Dalmatinskem večeru. »Letos sem pomagala pri pomivanju kozarcev,« pove Carmen in doda, da je dela veliko ter da je dan po prireditvi precej utrujena. »Naslednji dan potem malo dlje spim,« pove.

Carmen Pesjak (desno) na letošnjem Dalmatinskem večeru, kjer rada pomaga.

Veliko se je dodatno učila

»Že v otroškem vrtcu sem opazila, da sem imela težave pri nekaterih stvareh,« pove in doda, da je to potrdila tudi zdravnica, pri kateri je bila skupaj z mamo. »Zato sem še eno leto dlje ostala v vrtcu,« pove. Kasneje so tudi v ljudski šoli ugotovili, da potrebuje prilagojeno obravnavo.

»Pri matematiki sem imela največ težav, pri drugih predmetih pa sem lahko sodelovala,« pove. Učenje je zanjo zahtevalo veliko dodatnega dela, predvsem doma po rednem pouku. Vsak dan se je učila skupaj z mamo, pogosto tudi zvečer, preden je šla spat.

»Za teste in šolske naloge pa sem se z mamo še posebej učila in pripravljala,« pravi. Veliko podpore je dobila tudi od učiteljice Kristine Januš, s katero je skupaj utrjevala snov po šoli.

»Vsako domačo nalogo, ki smo jo dobili, sem z njo predelala in se učila za teste in šolske naloge.« V šoli je sodelovala pri pouku in bila vključena v skupinsko delo, naloge pa je opravljala z dodatno pomočjo in vztrajnostjo.

Po končani ljudski šoli je Carmen nadaljevala šolanje na šoli Hasner, nato pa je obiskovala še politehnično šolo Leonardo da Vinci. Opravila je nato tudi več praks, med drugim je pomagala tudi v pisarni Katoliške akcije. Lansko leto je zaključila podaljšano izobraževanje pri deželni vladi Koroške, kjer si je v štirih letih pridelala izobrazbo za administrativno pomočnico.

»Veliko sem se naučila, žal pa me tam niso zaposlili naprej,« pove Carmen.Kljub temu da je v minulem letu poslala veliko prošenj, do sedaj še ni našla stalnega dela. »Rada bi delala, najraje pa bi delala v pisarni.«

Božič je čas za družino

»Želim si, da je mir na svetu,« pove Carmen. Božični čas pa zanjo pomeni predvsem čas, ki ga preživi doma, v krogu najbližjih. Praznike vedno praznuje z družino. Na sveti večer se zberejo doma, skupaj pripravijo večerjo, že prej pa poskrbijo, da je hiša okrašena. Po večerji se usedejo skupaj, se pogovarjajo in preživijo večer v mirnem vzdušju. Poleg želje po miru si za božič želi tudi nekaj preprostih, uporabnih stvari. »Želim si knjigo, novo denarnico in vinjeto za avto,« pove in doda, da je darila za svoje najbližje pripravila že konec novembra. Božični večer pa se običajno zaključi doma, ob televiziji ali sproščenem pogovoru.