Katrin Apovnik skupaj z možem Simonom kmetuje na Zdovčevi kmetiji v Senčnem kraju pri Pliberku, kjer redijo manjšo čredo krav molznic. Leta 2018 so pri Zdovcu prodali odraslo živino, kazalo je že, da bo bodoča prevzemnica kmetije presedlala na gostinstvo, a je dve leti kasneje zbrala moči za nov, samostojen začetek na kmetiji.
Delovni dan Katrin Apovnik se začne okoli treh zjutraj, ko z dan poprej namolženim mlekom napolni 200-litrski kotel za kuhanje skute. Štiri leta je tega, odkar je Katrin od očeta Petra prevzela Zdovčevo kmetijo.Ta obsega 15 hektarjev njiv in travnikov. Na njivah zase gojijo krompir, koruzo in zimski ječmen, glavna dejavnost kmetije je kravje mleko, ki ga prodajajo predelanega v skuto. »Skuto sem začela kuhati v kuhinji v povsem navadnem bičinem piskru. Nato sem kupila večjo posodo in še večjo, pa je bilo tudi to premalo. Potem smo eno od sob v hiši preuredili v sirarno in kupili prvi 100-litrski kotel. Danes imamo 200-litrskega, a samo zato, ker večji ni šel skozi vrata.« Navečji del skute gre za prodajo v Zadrugo, nekaj malega pa odprodajo gostilnam. Na kmetiji imajo tudi nekaj kur za samooskrbo z jajci in mesom.
Vmes so pri Zdovcu nehali kmetovati
Leta 2018 so pri Zdovcu prodali vso čredo odraslih krav molznic, Katrin pa se je zaposlila v gostišču Franca Skuka na Peci. Ta vmesna postaja v gostinstvu ni bila zaman, saj je med delom na Peci Katrin spoznala bodočega moža Simona Petra, ki prihaja iz Mežice. Mož Simon je ravno tako prevzemnik Rehtove kmetije v Sloveniji, ki živi od prireje mleka in kmečkega turizma, njegova kmetija je od Zdovčeve oddaljena 10 minut vožnje z avtom.
Trenutno smo malo zgubljeni, saj ne vemo, ali bomo tukaj ali tam naprej kmetovali. Nismo se še odločili, kje bomo molzli in kje bomo imeli sirarno.
Katrin Apovnik
»Ko smo prodajali živino, sem bila trmasta in sem v hlevu obdržala sedem mladih telic.« Ko se je januarja 2020 stelila prva od teh preostlih krav, je Katrin ponovno nabavila čredo krav molznic. Pri Skuku je nehala delati leta 2021, ko je pod srcem nosila sinka, prav tako Simona. V hlevu pri Zdovcu imajo trenutno dvajsetglavo čredo, večino simentalske pasme, dve pa sta frizijki. »Ko so med pandemijo Skukovo gostilno zaprli, mi je bil dolgčas in sem začela s kravjo skuto. Med pandemijo sem šla prvič na dopust, v dveh letih kar tri bart.« Dopust za Katrin danes ni več mogoč, »to ne gre, saj sva z možem sama«. Katrin ima mlajšo sestro Anjo, ki hodi v službo in živi na kmetiji svojega moža, kjer je prav tako veliko dela. Sestrine pomoči med morebitnim dopustom Katrin noče, »sama sem se odločila za tako življenje, zato moram za svojo živino tudi sama skrbeti«.
Kmetiji na obeh straneh meje
34-letni mož Simon ima v Mežici čredo krav molznic, njegova sestra je s Katrin delala pri Skuku. Iskra med Katrin in Simonom je preskočila, ko je Simon na Peci obiskal svojo sestro. Čeprav sta kmetiji v Senčnem kraju in v Mežici oddaljeni samo 10 minut vožnje, pa sta mlada zakonca pred dilemo, saj je na dolgi rok nevdržno kmetovati na dveh krajih. »Ne gre tako naprej, da molzemo tako tu kot tudi tam. Najprej kuham skuto, nato grem pomolst v hlev, po hlevu pa v sirarno dokončat skuto. Nato pa gremo vsi skupaj delat še v Mežico.« Spat leže Katrin med deveto in pol deseto zvečer. »Še kar veliko dela je in premalo spanja, a sem srečna. Trenutno smo malo zgubljeni, saj ne vemo, ali bomo tukaj ali tam naprej kmetovali. Nismo se še odločili, kje bomo molzli in kje bomo imeli sirarno. Jaz nimam prostora za njegovo čredo, on bi ga imel za mojo, a tam ni sirarne.« Ta problem bodo najverjetneje rešili z zidavo sirarne na moževi kmetiji v Mežici. A v Avstriji dobijo za liter mleka »vedno najmanj 10 centov več kot v Sloveniji«. Katrin dodaja, da v Sloveniji namolzenega mleka ne smejo prodajati v Avstriji. Mleko, namolzeno na Rehtovi kmetiji v Mežici, odprodajo Celjskim mlekarnam.
»Obdržati to, kar imamo.«
Katrin si za prihodnost želi, da bi »obdržali to, kar imamo, saj ni enostavno biti kmet, še posebej, če si tako majhen, in da bi imeli kaj časa drug za drugega, ne samo za delo«. Mlada prevzemnica Zdovčeve kmetije ima med vsemi živalmi najraje krave. »Kmetijo moraš voditi z ljubeznijo, če ne, ti ne uspe. Tudi zaradi moje ljubezni do krav nimamo na naši kmetiji ne ovac ne koz ne kake svinje.« Katrin zavrača bančno kreditiranje, »prav strah imam pred tem, da bi prišla banka in rekla, to je zdaj naše«. Je zagovornica blagovne menjave, kupuje malo in regionalno, najraje pri kmetih v soseščini. Pri gospe Kutschnig iz Kota, ki k Zdovcu hodi po mleko, dobi olje in moko, del skute zamenja za makarone, »kruh pa pečeta bica in sestra Anja. To mi je zelo všeč, že ko sem bila majhna, sem rekla, jaz hočem vse pridelati sama, česar pa sama ne pridelam, pa menjam tako kot nekoč.« Čustva mojo sogovornico preplavijo, ko beseda nanese na sestro Anjo. »Anja sicer ne stanuje več na Zdovčevi kmetiji, je pa zanjo še naprej pomembna. Je moja največja pomoč in opora v najtežjih trenutkih, kot je bil ponovni začetek, ko nismo vedeli, ali nam bo uspelo.«
