Julija je novi Zbor narodnih predstavnikov NSKS izvolil Nantija Olipa za svojega predsednika, Zdravka Inzka pa potrdil kot predsednika NSKS. Pogovarjali smo se z novim predsednikom ZNP.

Po neposrednih volitvah sta predsednik NSKS in predsednik Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) že znana. Kdaj bo znano novo predsedtvo Narodnega sveta? Nanti Olip: V septembru, ko bo predsednik Zdravko Inzko predložil ZNP predlog za predsedstvo, ZNP pa bo o njem sklepal, prav tako pa o posameznih strokovnih odborih.

Znano je, da je na nedavnih neposrednih volitvah NSKS spet nazadovalo število volilnih udeležencev (od 2.620 leta 2013 na 1.822). Kako si razlagate to nazadovanje?
Prvi razlog je splošno pomanjkanje političnega interesa v družbi, ki seveda odseva tudi na volitve narodnopolitične organizacije. Drugi razlog je zaskrbljivo zatišje v narodnostni politiki od leta 2012 naprej, po napetem razvoju glede reševanja dvojezičnih napisov.

Toda nazadovanje se ni začelo šele na letošnjih volitvah, temveč že takoj po prvih leta 1995.
Ta razvoj je zame izraz politične anomalije v narodni skupnosti. Vzrok za to je trotirnost brez skupne nadgradnje, ki bi omogočila za vse obvezujoče sklepe.

Narodnopolitična letargija, negativen imidž osrednjih političnih organizacij, češ da se samo prepirajo: kaj hočete podvzeti, da bi se začelo to stanje spreminjati v pozitivno smer?
Imam trden namen, da bodo seje ZNP na podežlju, odprte in v neposrednem stiku z ljudmi. Pred sejo pa hočemo povabiti na skupni sestanek vse glavne komponente kulture, športa, občinske politike ter cerkvenega življenja.

Vemo, da si teren želi predvsem skupno in usklajeno nastopanje politike. Boste poskrbeli za to, da se bodo sestanki na terenu prirejali skupno, tudi s predstavniki ZSO in SKS?
Proti temu sploh nimam zadržkov. Nasprotno: najboljšo izkušnjo sem naredil s takim sestankom v Dobrli vasi, do katerega je prišlo na pobudo predsednika SPD Srce Štefana Kramerja in kjer so bili povabljeni predstavniki vseh treh organizacij. Razvila se je zelo živahna diskusija, na koncu pa se je izkazalo: če hočeš reševati aktualne probleme, ni razhajanj, temveč je v ospredju iskanje rešitev.

Bo novo vodstvo NSKS imelo nastopni obisk tudi pri ZSO in SKS?
To je nujno potrebno. S tem hočemo dati jasen prepoznaven signal, da je z naše strani želja po konstruktivnem sodelovanju dana. V kultiviranem dialogu naj bi lahko skupno pripravili teren za nujno potrebne reforme zastopniških struktur.

Kako si predstavljate reformo za- stopniških struktur?
Zame je orientacija stvarnost narodnih skupnosti v Evropi. Kje nazadujejo? Kje napredujejo? Največje napredke ugotoviš pri nemških narodnih skupnostih v Vzhodni Evropi, ker sta Nemčija in Avstrija dosegli neposredne volitve in si s tem zagotovili avtentične sogovornike pri reševanju konkretnih zadev.

Kakšni so vaši glavni cilji kot predsednik ZNP v vsebinskem oziru?
Zelo rad bi se osredotočil na izobraževalno ofenzivo. Na srečo imamo v novem ZNP tretjino mladih ljudi, ki se zelo zanimajo za zgodovino, politične teme in vizije za preživetje slovenske narodne skupnosti. Mladim je treba nameniti ustrezno izobraževanje in si tako ustvariti dobre kadre. Nadaljnji cilj: zelo potrebujemo interni dialog med organizacijami ter razčistitev raznih narodnopolitičnih pojmov in orientacij.

Kje vidite največje probleme in izzive za slovensko narodno skupnost?
Največji problem je izignitev našega jezika v deželi, vaseh in po družinah.

Kako ukrepati proti temu?
Ljudem dati samozavest in biti tudi sam verodostojen. Vedno več je tudi mešanih zakonov.

Kaj narediti, da ne bo pri njih nastradala slovenščina?
So primeri pozitivne prakse. Če se vsak zakonski partner dosledno drži svojega jezika, imaš oba jezika na najvišjem nivoju. Pri nas v Selah nudi kulturno društvo KPD Planina slovenske jezikovne tečaje. Obisk je nadpovprečen. Naloga osrednjih organizacij je, da se take ponudbe uresničujejo kot težiščni projekti.

Deželna vlada je prvič posredovala poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti. Kakšno je stališče NSKS do poročila?
Rudi Vouk je za NSKS napisal obširno stališče. Srž stališča je, da se opozori na vsakodnevne pomanjkljivosti, ki bi jih lahko zlahka odpravili. Na primer: zakaj je treba postaviti po zakonu dvojezični smerokaz v Horcah pri Škocjanu na drugo stran ceste samo zato, da je nato enojezičen. Nadaljnji odprti vprašanji: sklad za privatne otroške vrtce bi se moral zvišati na deželni nivo, ki velja pri podporah za vsakega otroka. Glede dvojezičnega šolstva predlagamo načelo odjavljanja, kot velja na Gradiščanskem. Upam, da se bo uresničil tudi večji kontigent učnih enot za Glasbeno šolo. Skušali smo doseči, da bi bilo to skupno poročilo z dodatki ali korekturami vseh treh organizacij. S strani SKS še ni bilo odziva (Marjan Sturm pa je za Novice izjavil: to, s čimer se strinjamo, bomo izpisali in oddali kot stališče ZSO, op.).