Pogovor z Markom Pisanijem, poslancem SSk: Položaj, težave, izzivi in perspektive Slovencev v Italiji

Beseda je tekla o položaju, težavah, izzivih in perspektivah Slovencev v Italiji. Izkazalo se je, da so si v končni presoji kljub različnim pravnim podlagam in izhodiščem težave, izzivi in glavoboli pri Slovencih na Koroškem oziroma v Avstriji podobni in enako pereči kot pri Slovencih v Italiji v deželi Furlaniji-Julijski krajini.

Od Milj do Trbiža, od Jadrana do mejnega trikota na Peči (znana tudi kot Tromeja) vzdolž slovensko-italijanske meje je slovenščina v 32 občinah priznana kot uradni jezik. Manjšinski jeziki kot slovenščina, furlanščina in nemščina zaznamujejo avtonomni statut in položaj dežele Furlanije-Julijske krajine v Italiji.

Poglavitni problem dežele, ki pa seveda manjšine še huje prizadene, je demografskega značaja. Demografski padec manjšine posledično vpliva na število pripadnikov manjšine in s tem tudi na prihodnje možnosti zastopanosti manjšine oz. slovenske stranke v deželnem zboru in rimskem senatu; na šolstvo, kjer je vse manj slovenskih šolarjev, narašča pa število italijanskih in begunskih govorcev. Nadaljnji problemi so pomanjkanje vidne dvojezičnosti na primer v Kanalski dolini, Benečiji ter Reziji. Odseljevanje mladih pa dodatno zaostruje demografsko sliko.

Nedvomno pa je prav protislovenska drža italijanskih političnih predstavnikov in strank eden od poglavitnih problemov za sožitje v deželi. Furlanija-Julijska krajina velja za deželo »gladia«, tajnega italijanskega nacionalističnega in militarističnega gibanja in da je obložena s hudim bremenom nerazčiščene in potvorjene zgodovine v škodo slovenskega prebivalstva. 

Nadaljnji problem je upadanje podpore slovenski stranki. Včasih so Slovenci kandidirali samo za SSk/ Slovensko skupnost in pri KPI/Komunistična stranka Italije, danes pa jih najdemo pri vseh strankah, z izjemo neofašističnih Fratelli di Italia. Podoben pojav vidimo na Južnem Tirolskem, kjer podpora nemškega in ladinskega prebivalstva nekdaj edini manjšinski zastopniški stranki SVP (Südtiroler Volkspartei) dramatično pada in pripadniki manjšine kandidirajo skorajda na vseh deželnih in državnih volilnih listah in strankah. Se pa, kot je Pisani dejal, dogaja, da se slovenski kandidati vračajo iz italijanskih strank na listo Slovenske skupnosti, ki se za glasove vse pogosteje poteguje pod imenom občanske liste. Med tem so se izcimili štirje modeli volilnega nastopanja Slovenske skupnosti/SSk: Števerjanski model, kjer Slovenska skupnost nastopa samostojno in s svojim znakom (lipov list), ter nabrežinski, repentaborski in dolinski model v obliki strankarskih koalicij ali občanskih gibanj.

Je pa Pisani brez dlake na jeziku poudaril, da se mora Slovenska skupnost odpreti in še bolj kot doslej postati združevalni dejavnik s celotnim spektrom družbeno-politične stvarnosti pri Slovencih v Italiji. Pogovor z deželnim poslancem Markom Pisanijem je vešče moderiral Roman Roblek.