Toman Feinig je lani oktobra opravil sodniški izpit, od januarja 2023 dela kot sodnik za civilno pravo na deželnem sodišču v Celovcu, kjer je z 29 leti najmlajši v tej odgovorni vlogi.
Pred glavnim vhodom celovškega deželnega sodišča smo srečali Tomana Feiniga. Že dober mesec tukaj dela kot sodnik, da pa je prišel tako daleč, je moral prehoditi kar dolgo pot in pri tem vedno ostati vztrajen. Feinig je doraščal v Svečah in v Celovcu. Obiskoval je otroški vrtec »Naš otrok« in Mohorjevo ljudsko šolo. Po maturi na Slovenski gimnaziji in po opravljeni civilni službi se je leta 2012 na Dunaju vpisal na študij prava: »Ni bilo tako, da bi to že leta prej vedel, zdelo se mi je pa zanimivo,« se spominja. Zanimala bi ga tudi zgodovina, jeziki, študiral je tudi sociologijo, a na koncu je ostal pri pravu in ta študij zaključil leta 2018. Po tem je delal razne prakse, med drugim na celovškem upravnem sodišču in pri avstrijski gospodarski zbornici v Tel Avivu.
Leta 2019 je v Celovcu začel sodniško leto, že od začetka ga je mikala izobrazba za sodnika. »Neodvisnost sodnikov se mi je zdela zanimiva. To me je pritegnilo,« pripoveduje Feinig.
Še pred izobrazbo za sodnika je moral opraviti razne izpite in preverjanja, zadnji postopek je bil hearing na ministrstvu za pravosodje na Dunaju. Šele ko je vse to uspešno zaključil, po petih mesecih, je lahko začel triletno izobraževanje za sodnika. Del te izobrazbe je tudi petmesečna praksa pri odvetnikih, namenoma si je izbral odvetniško pisarno Grilc Vouk Škof, ker je dvojezična. »Pri tem kot bodoči sodnik spoznaš tudi drugo stran, delo odvetnikov, komunikacija z mandanti in še več. Da je to del naše sodniške izobrazbe, je dobra stvar,« meni Feinig. Proti koncu izobrazbe – oktobra 2022 – je imel zaključni sodniški izpit, ki traja en cel teden. Na izpit se je intenzivno pripravljal več mesecev in ga opravil z odliko. Kot v vseh panogah trenutno tudi v pravosodju primanjkuje kvalificiranega osebja, tako da so Feiniga takoj imenovali za sodnika v Celovcu, kjer je trenutno najmlajši. Medtem je vodil že približno deset obravnav, ki lahko trajajo tudi osem ur. Če je potrebnih več terminov, se nekatere vlečejo več tednov ali mesecev. Feinig je sodnik za civilno pravo, v procesih na primer obravnava odškodnine zaradi prometnih nesreč, spore zaradi dediščin, gradbene procese ali obravnave zaradi morebitnih zdravniških napak, če po mnenju pacienta zdravniški poseg ni bil opravljen v skladu s pravili stroke (lege artis). Kot sodnik mora pri nekaterih obravnavah poseči tudi po znanju izvedencev (Gutachter). »Sodnik strokovno mnenje izvedenca upošteva in oceni, temu pa ne sme na slepo slediti,« razlaga Feinig in dodaja, da je »v tem, kako dela, odloča in vodi proces, neodvisen, seveda v okviru zakonov«. Kako mu uspeva, da kot sodnik ostane nepristranski? »Mnenja sem, da človek ne more biti stoodstotno objektiven. Pomembno pa je, da na končno odločitev drugi nimajo kakšnega vpliva,« pojasnjuje Toman Feinig.
»Samo ker je nekaj pravica, to še načeloma ne pomeni, da je pravično,« odgovarja Feinig na vprašanje, kaj je zanj razlika med pravom in pravičnostjo.
Prvi mesec v službi je prestal dobro: »Zelo rad hodim na delo, vedno so novi primeri, stalno kaj novega, dnevi hitro minevajo.« Feinig je tudi odbornik v Društvu koroških slovenskih pravnikov. V društvu sodeluje, ker se čuti povezanega z narodno skupnostjo in tam spoznava tudi kolege, ki jih drugače poznaš bolj po videzu. Kako pomembni so pravniki za narodno skupnost? Feinig: »Mnenja sem, da imajo pravniki važno vlogo, sploh če pomislim na Rudija Vouka, ki je na tem področju zelo aktiven. Kar on dela, je zelo pomembno, on me je kot predsednik društva tudi povabil k sodelovanju.« Pri vsakdanjem delu slovenščina za Feiniga trenutno ne igra kakšne vloge, na razpisu za sodniškega kandidata pa je bilo znanje slovenskega jezika zaželeno. O dvojezičnem sodstvu meni, da je najbolj pomembno, da se v praksi tudi uporablja, če obstaja možnost. »Da to lahko v praksi funkcionira, pa je potreben primeren ‘aparat’ in kvalificirani sodelavci , da to ni samo za muzej,« meni Feinig.
Kljub natrpanemu urniku še vedno najde čas za svoj hobi, košarko. Z drugim moštvom celovškega kluba KOŠ igra v deželni ligi: »To je zame največja sprostitev.« Se lahko sodnik Toman Feinig tudi nekaj nauči od sodnikov pri košarki? »Predvsem razumevanje za odločitve, ki niso vedno enostavne.«
