O situaciji kvir oseb na Koroškem: Imajo dve zahtevi: vidnost in podporo

26.3.2025 Ana Grilc
Društvo Queerinthia je bilo ustanovljeno leta 2020 z namenom senzibilizirati večinsko prebivalstvo o kvirnosti in ustvariti varnejši prostor za kvir Korošce in Korošice ter zastopati kvir skupnost navzven. Danes Queerinthia deluje tudi kot svetovalnica za osebe, ki so jih prizadeli sovražni napadi. Društvo vsako leto v Celovcu organizira parado ponosa, ki letos praznuje 10. obletnico in bo 31. maja 2025. Pogovarjali smo se z ustanoviteljicama društva: Klaro Mydio in Syphio Lis.
Syphia Lis (druga z leve) in Klara Mydia (šesta z leve) z zastopniki društva Queerinthia. Klara Mydia že od leta 2017 naprej nastopa kot drag kraljica na raznih prireditvah. Syphia Lis pa je kot drag umetnica že nastopala na Lifeballu na Dunaju.

Kako je prišlo do ustanovitve društva Queerinthia?

Med prvim covid lockdownom so se pojavile drag osebe – umetniške osebe, ki se pogosto poslužujejo oblek, vedenja in govora z žensko konotacijo ali pa se z vsem tem poigravajo. Postale so na neki način »obraz« društva. Zaradi pozitivnih odzivov in pohval v skupnosti se je pojavila ideja, da bi ustanovili kvir društvo, ki bi zastopalo deželo Koroško in delovalo na lokalni ravni. Pred kratkim je postalo društvo Queer Klagenfurt/Celovec, ki je bilo ustanovljeno približno v istem času in s podobnimi cilji, del Queerinthie.

Queerinthia ja ena redkih eksplicitno kvir organizacij na Koroškem. Kako ocenjujete situacijo kvir oseb na Koroškem? So kakšni specifični problemi?

Situacija kvir oseb na Koroškem se ne razlikuje bistveno od položaja v drugih deželah – večina težav je enaka. Vedno znova smo priča protikvirnemu nastopanju ali celo dejanjem. Ta dejanja lahko segajo od vandalizma nad kvir simboli (npr. zakrivanje prehoda za pešce v mavričnih barvah, prebarvanje grafitov ali sežiganje mavrične zastave) do fizičnih napadov (npr. na mlade transspolne osebe ali drag kraljice) in so običajno pogostejša v času, ko je vidnost kvirnosti in kvir oseb večja, npr. junija med mesecem ponosa.

Kljub temu nam iz leta v leto rastoče število obiskovalcev in obiskovalk parade ponosa v Celovcu daje upanje, da se bo povečala akceptanca do kvir oseb, povečalo pa tudi število naših zaveznikov.

Kako ravnate s tradicionalizmom in konzervatizmom, ki sta precej močno prisotna na Koroškem?

V vseh naših stikih z drugimi društvi, organizacijami in osebami skušamo dajati pozitivne spodbude in sodelovati v odprti, spoštljivi komunikaciji. Naš cilj je sporočiti, da smo tudi mi ljudje, ki smo prav tako upravičeni do človekovih pravic in dostojnega, mirnega življenja. Nismo tu zato, da bi kogarkoli spreobračali, temveč zato, da kvir ljudem nudimo prostor, kjer se lahko razvijajo in se avtentično izražajo.

Dokler zaradi tega ne doživljamo sovražnosti ali negativnih odzivov, ni nujno, da se kvirnost in določena stopnja zavedanja tradicije med seboj izključujeta. Navsezadnje gre za to, da najdemo in živimo to, kar nam ustreza – brez želje, da bi to vsiljevali drugim ljudem.

Društvo vabi na 10. parado ponosa, ki bo 31. maja v Celovcu.

Kakšno vlogo imajo rezultati državnozborskih volitev in povečanje moči FPÖ na delo organizacije?

Bojimo se, da se bodo obstoječe težave kvir skupnosti zaradi tega še poslabšale. Že zdaj imamo nekaj težav pri pridobivanju finančne podpore za naše projekte. Toda trenutno nas vsaj vabijo k sodelovanju in upoštevajo pri nekaterih zadevah.

Prav tako vidimo nevarnost v tem, da bo protikvir vedenje postalo še bolj družbeno sprejemljivo in da bo v prihodnosti postalo pogostejše, zlasti zaradi namernih lažnih izjav in vzbujanja strahu od desne politike.

Ali je trenutno dovolj podpore od dežele in države za kvir organizacije na Koroškem?

Ne.

Društvo deluje tudi kot svetovalnica za tiste, ki doživijo sovražne incidente oz. napade. Kako pogosti so ti in kaj lahko storijo prizadete osebe?

Opažamo, da se sovražni incidenti pojavljajo pogosteje, če se dogajajo prireditve za kvir skupnost. Predvsem na paradi ponosa in takoj po dogodku pride do sovražnega odpora, ki je kot odziv na našo vidnost.

Za te primere je na spletni strani Queerinthia na voljo obrazec za prijavo; vsi tam prejeti incidenti se anonimno zbirajo in posredujejo politikom. Seveda te številke predstavljajo le delček incidentov, ki se dejansko zgodijo; žal je število neprijavljenih primerov verjetno veliko večje.

Prvi korak po incidentu mora biti vedno stik s policijo in/ali s svetovalnim centrom ali z uradom koroškega varuha za človekove pravice za enakopravno obravnavo. Četudi ni mogoče zagotoviti, da bo storilec kazensko preganjan, so številke pomembne, saj poudarjajo potrebo po zaščitnih ukrepih in aktivnejšem političnem angažmaju za kvir osebe.

Vsako leto organizirate parado ponosa v Celovcu. Kako pomembna je vidnost skupnosti?

Vidnost kvir skupnosti je za nas pomembna, saj smo v osnovi prepričani, da sovraštvo, hujskanje in podpihovanje strahu izhajajo iz neznanja in pomanjkanja razumevanja. Ljudje se bojijo tistega ali sovražijo tisto, česar ne poznajo. Zato je logično, da se iz nevidnosti preselimo v središče družbe in začnemo dialog. Če kvir skupnost ni več le neopredeljena množica neznancev, ampak postanejo vidni posamezniki in nastajajo osebni stiki, potem je vse teže razviti vsesplošno sovraštvo do te skupine ljudi.

Vidnost pa je pomembna tudi zato, ker mladim kvir osebam in tudi vsem tistim kvir osebam, ki se morda borijo s svojo identiteto, sporoča, da niso »napačne« ali »zmedene«. Vsako leto dobimo povratne informacije od ljudi, ki so se prvič udeležili parade ponosa in pravijo, da so se sredi parade prvič počutili kot oni sami; ali da so zdaj zaradi drugih kvir ljudi v množici pridobili pogum za odkrito izražanje svoje identitete. Vidnost je bistvenega pomena, da kvir ljudje najdejo pogum.

Katere specifične tematike se lahko pojavijo v stičišču koroške slovenske in kvir identitete?

Kot pri vseh ljudeh, ki imajo več marginaliziranih identitet, tudi pri intersekciji »koroški_a Slovenec_ka« in »kvir« obstaja možnost, da se izkušnje z diskriminacijo prekrivajo ali pomešajo. Različne skupine bi lahko na primer sprejele eno od obeh identitet, druge pa ne. Teoretično lahko težave nastanejo tudi, če o lastni identiteti zaradi pomanjkanja ustreznih izrazov ali drugih jezikovnih ovir (npr. spol v slovenščini) ni mogoče ustrezno razpravljati.

Katere politične in družbene spremembe v zvezi s kvirnostjo zahtevate za Koroško?

Imamo predvsem dve veliki zahtevi: podporo in vidnost. Potrebujemo mestno in deželno politiko, ki bo aktivno podpirala kvir skupnost na lastno pobudo in ne glede na odpor. Potrebujemo predstavništvo na politični ravni, ki prisluhne in resno jemlje skrbi skupnosti, nas prepozna kot del družbe, nas ustrezno vključi v procese ter nam omogoči sodelovanje v njih. Dolgoročno so potrebni ukrepi za krepitev vidnosti kvir skupnosti na Koroškem in kampanja, ki se ne začne in konča z dvigom mavrične zastave pred magistratom na dan parade ponosa, temveč ceni in pripozna kvir skupnost skozi vse leto.

*Kvir oz. angleško queer je krovni izraz za spolne manjšine, ki niso
heteroseksualne ali cisspolne. Ni enotne definicije za izraz kvir.

Iz rubrike Pogovor preberite tudi