Mirjam Resztej (29) je od jeseni 2020 zaposlena v Koroškem deželnem muzeju in dela na oddelku za znanstveno komunikacijo. Radišanka, ki živi v Celovcu, je na univerzi v Gradcu zaključila magistrski študij pedagoške smeri psihologije, filozofije ter slovenščine in nato še na višji strokovni šoli Joanneum v Gradcu opravila masterski študij »Ausstellungsdesign«. Minulo nedeljo so po večletni generalni obnovi muzej spet odprli, o novostih smo se pogovarjali z Mirjam Resztej.

Vrata obnovljenega muzeja ste odprli 21. novembra, kakšni so bili prvi odzivi gostov?

Mirjam Resztej: Že v prvih dneh otvoritvenega tedna se je veliko število zainteresiranih obiskovalk in obiskovalcev odzvalo vabilu na obisk novega Koroškega muzeja Celovec, kar nas seveda zelo veseli. Leta 1884 zgrajeni muzej s prvotnim imenom »Rudolfinum« je bil od leta 2014 zaprt, posvetili smo se od tedaj naprej splošni sanaciji muzejske stavbe. Po dobrem desetletju odsotnosti vabimo od ponedeljka naprej (21. novembra 2022), to je od prvega dne otvoritvenega tedna vse Korošce na ogled novega Koroškega muzeja Celovec na ulici Museumgasse 2.

Kako bi opisali usmeritev muzeja? Ima muzej posebno težišče? 

Koroški muzej Celovec je največji univerzalni muzej na avstrijskem Koroškem, obravnava deset različnih znanstvenih panog (od arheologije in naravoslovja do zgodovine) in znanstveno nadzoruje oz. upravlja osem podružnic/lokacij. Poleg Koroškega muzeja Celovec obstaja  še drugo (bolj upravno) središče: Center za zbirke in znanost, ki združuje znanstvenike, upravo ter restavratorske in mizarske delavnice. Koroški muzej Celovec torej ni »zgolj prostor hranitve«, saj je tudi gospodarski dejavnik in delodajalec, temveč tudi kraj raziskav, srečavanj, izobraževanj, pogovorov, soočenj in kulture – vse to je seveda vplivalo tako arhitektonsko kot vsebinsko na prenovo in preoblikovanje muzeja. 

Kako bi opisali novo stalno razstavo Koroškega muzeja Celovec?

Splošna sanacija Koroškega muzeja Celovec, ki se je začela maja 2020 po načrtih zmagovalnega projekta celovškega biroja Winkler + Ruck z arhitektom Čertovom, ni bila le priložnost za prenovo muzejske stavbe, pač pa tudi za novo pripoved o deželi Koroški, ki pripoveduje  o naravi, kulturi in zgodovini. »Spreminjanje življenjskih prostorov«, »arheologija sprememb« in »spremembe idej« so vodilne ideje, ki vodijo skozi razstavo in združujejo strokovno znanje muzeja. Koroški muzej Celovec je zgrajen za bodočnost, vsebinsko pa se ukvarja tako s preteklostjo in  sedanjostjo kakor tudi s prihodnostjo. Poleg tega je vodstvo Koroškega muzeja Celovec – znanstveni direktor dr. Christian Wieser ter poslovna direktorica mag. Caroline Steiner – velik poudarek namenilo zagotavljanju inkluzivne družbe, raznolikosti posredovanja vsebin (na primer v obliki digitalnega 3D zajema posebnih eksponatov) in večjezičnosti.

Kakšno vlogo ima slovenščina v novo obnovljenem muzeju?

Predvsem kot koroška Slovenka, pa tudi kot uslužbenka Koroškega muzeja Celovec z veseljem ugotavljam, da je slovenščina kot drugi deželni jezik v novi stalni razstavi »vidna in slišna« – tako v besedilih, video­posnetkih in avdiovodnikih kakor tudi v digitalnem muzejskem spremljevalcu v obliki aplikacije in v najnovejši publikaciji z naslovom »Doživetje – Koroški muzej Celovec«, ki je izšla kot vodnik ob stalni razstavi in je poleg nemškega izvoda na voljo tudi v slovenskem jeziku.  

Kako v novem muzeju obravnavate zgodovino in aktualno stanje slovenske manjšine na Koroškem? 

Z zgodovino slovenske narodne skupnosti smo se predvsem soočali v kuloarju »Odkrivanje dežele v 20. stoletju« prvega nadstropja, kjer smo predstavili mejnike časa in s pomočjo dvanajstih koroških krajev prikazali zgodovinski razvoj od otvoritve deželnega muzeja leta 1884 do 21. stoletja. Na to temo smo izdali tudi trojezično publikacijo z naslovom »Nach Kärnten – Na Koroško – To Carinthia«, ki jo lahko kupite v muzejski trgovini.

Ima novi muzej tudi slovensko ime? 

Da, »Koroški muzej Celovec« – oblikovali smo tudi s tem povezan logotip v slovenskem jeziku.

Še do 27. novembra je vstop v novi muzej brezplačen. Katera razstava je trenutno v ospredju?  

Poleg stalne razstave smo v ponedeljek prav tako odprli priložnostno razstavo »Somrak človeštva« (Menschheits­dämmerung). V sodelovanju z Leopoldovim muzejem na Dunaju in Koroškim muzejem sodobne umetnosti (MMKK) predstavljamo dela umetnikov, ki so v času prve avstrijske republike (1918–1938) prispevali k slikarski moderni v Avstriji. Tokrat nudimo muzejsko doživetje posebne vrste, ki povezuje dva koroška muzeja s priložnostno razstavo. Na »Osrednjem odru« (nem./angl. »center.stage«) v prvem nadstropju muzeja si lahko trenutno ogledate med drugim tudi videoposnetke deželne razstave »CARINTHIja 2020«.

Kako ste osebno doživljali čas, ko se je muzej prenavljal, kaj je ta izredna situacija pomenila za sodelavke in sodelavce? 

Splošno sanacijo Koroškega muzeja Celovec smo doživeli kot zgodovinski dogodek, pri katerem nismo le intenzivno sodelovali v kolegiju, temveč tudi s partnerji in z oddelki koroške deželne vlade – predvsem z oddelkom 14 – Umetnost in kultura pod vodstvom mag. Igorja Puckerja ter oddelkom 2 – Finance, lastniški deleži in upravljanje nepremičnin. S to izredno situacijo smo se spoprijeli kot ekipa in vedno smo imeli skupni cilj: prenovo in preoblikovanje muzeja, ki naj bi imel osrednjo vlogo pri ozaveščanju, predstavitvi in posredovanju vsebin, specifičnih za Koroško. Z mojega zornega kota so mi naloge, ki so mi bile dodeljene, omogočale osebni razvoj – cenim raznolikost dela v muzeju, sodelovala sem z mnogimi ljudmi in se veliko naučila za svoje poklicno in zasebno življenje.

Kaj je bila vaša vloga pri projektu sanacije Koroškega muzeja Celovec?

V Koroškem muzeju Celovec sem zaposlena kot sodelavka za medije v oddelku za znanstveno komunikacijo, ki ga vodi mag. Peter Germ­-Lippitz. Poleg poklicnega vsakdana v muzeju sem se med sanacijo muzeja posvetila tudi drugim nalogam – na primer koordinaciji nekaterih zunanjih strokovnjakov v povezavi z digitalnimi mediji (npr. strokovnjakov za vizualizacijo digitalnih tridimenzionalnih eksponatov), koordinaciji digitalnega muzejskega spremljevalca oz. aplikacije, za katero sem prevzela tudi grafično oblikovanje ilustracij, ter komunikaciji in usklajevanju s prevajalci.