Nova gostilna: V Žitari vasi so naju prisrčno sprejeli

Ko sem se nedavno med tednom ob 11.00 ustavil v Žitari vasi pri gostilni Rose, so se pod sončnike na letnem vrtu pred vhodom ravno usedli motoristi iz Štajerske. Motoristi se radi ustavljajo pri gostilni tik ob zvezni cesti, priljubljena je pri domačinih in turistih. »Poleti smo polni,« je zadovoljen gostilničar in kuhar Matevž Ferme, ki ima več kot 20 let izkušenj v gastronomiji. Prvo gostilno je devet let vodil v Velenju, od koder prihaja. Nazadnje je devet let z bivšo partnerico vodil picerijo Famiglia v Celovcu, ki se je zaprla lani. Ferme pripoveduje, da je zavestno hotel odpreti gostilno na podeželju. »V Celovcu je približno 200 prehrambenih obratov, precej je konkurence. Ponudniki kebabov ob tem po nizkih cenah prodajajo in dostavljajo še pice in drugo, česar ne bi smeli. To ostalim gostincem odvzema precej prometa,« pojasnjuje Ferme. Bolj slučajno je odločitev padla na Žitaro vas, je bil pač ravno objekt na voljo. V Žitaro vas pa prihajajo tudi gostje iz Celovca. »Hrana mora biti dobra, hitro in sveže pripravljena, in če je postrežba v redu, se ljudje radi pripeljejo tudi od dlje,« je prepričan Ferme. »Če  je kdo dobro jedel, bo še drugim povedal, in to je najboljša reklama.«

Aleksandra Galinec je poslovna in osebna partnerka Matevža Fermeta, v gostilni pristojna za strežbo: »Vesela sva, da sva prišla v Žitaro vas, ker se tukaj zelo dobro počutiva in so naju prisrčno sprejeli,« pove Aleksandra. Doma je z Raven na Koroškem, v Portorožu je diplomirala na fakulteti za turizem in nato začela delati v gostinstvu na avstrijskem Koroškem, tudi v piceriji Famiglia, kjer je spoznala Matevža. Tako se je začela njuna skupna pot. Prišla sta v dvojezični kraj. »Z gosti, ki se želijo pogovarjati slovensko, govorim slovensko, z drugimi pa nemško. To je treba sprejeti, tega ne smeš ignorirati,« pove Ferme, oče dveh otrok. »Jaz sem Slovenec, doma se pogovarjam slovensko, spoštujem pa državo, v kateri delam in plačujem davke.« Matevž Ferme napoveduje, da bo gostom ponudil še jedilnike v slovenščini in angleščini.

»V gostilni Rose sveže pripravljajo jedi, od slanih in sladkih štrukljev, v hiši se pripravi tudi mleto meso za čevapčiče in pleskavice, ponujajo pice, kalamare in še veliko več. Delajo ves dan, od 11.00 do 22.00, odprto je vsak dan razen ob ponedeljkih in odprto bo tudi pozimi. Na voljo imajo sobo za 100 ljudi in sobo za 50 ljudi, sprejemali bi tudi sedmine in poroke, za vse so odprti. Trenutno pa so imeli toliko gneče, da večjih skupin še niso mogli sprejeti.

»Kot šef moraš prvih pet, šest let 15 ali 16 ur biti v gostilni, če hočeš, da bo kak rezultat,« je prepričan Ferme, ki je hvaležen, da so gostje nova gostilničarja tako prijazno sprejeli. Hvaležen je tudi partnerki, ker skupaj odločata in si stojita ob strani.

Gostilničarja pripovedujeta, da od oktobra nameravajo ponujati dnevno dostavo hrane na dom. Trenutno v gostilni Rose dela deset ljudi, večina ekipe je iz Slovenije. »Sodelavce, ki jih imava čez poletje zaradi večjega števila gostov več, pozimi ne nameravamo oddati, preusmerili jih bomo na dostavo hrane na domove,« razlaga Ferme. Dostavo želita ponuditi tudi v poletnih mesecih, predvsem dnevna kosila. Ključno je, da lahko celo leto obdrži dobro ekipo, ker je težko najti dobro osebje.

Ferme se je v Avstriji najprej zaposlil na Tirolskem, v veliki gostilni, kjer je delal tri leta. »Tam sem si nabral dodatne izkušnje, če greš v tujino, vidiš stvari malo drugače.« Sploh po koroni se je v gostinstvu veliko spremenilo, Ferme omenja bistveno podražitev nabave. »Podražitev ne moremo 1:1 dati naprej strankam. Edina možnost, da ostane kaj denarja, je, da čim več delaš sam in s pomočjo družine in ostaneš odprt za nove stvari.«