Na južnem Koroškem je zanimanje za zgodovino večje

Minuli petek je arheolog dr. Franz Glaser prejel Einspielerjevo na­grado. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev od leta 1988 zaslužnim osebam iz nemškega naroda za prizadevanja v prid narodni skupnosti. Za predsednika NSKS Valentina Inzka je Franz Glaser »mož povezovanja in spoštovanja drugega, slovenskega jezika v deželi.« Einspielerjevo nagrado prejme Franz Glaser »v zahvalo za svoje prizadevanje pri raziskovanju slovanske zgodovine na Koroškem ter njegov spoštljiv in prijateljski odnos do slovenske narodne skupnosti na Koroškem,« je povedal predsednik KKZ Janko Krištof.

Gospod Glaser, rojeni ste leta 1950, pet let po koncu druge svetovne vojne.  Vaši spomini na doraščanje?

Franz Glaser: Starša sta bila iz Češke, le šest kilometrov od mesta Freistadt. Po drugi svetovni vojni so ju pregnali z domače kmetije, nov dom sta našla v Zgornji Avstriji. Jaz sem bil rojen že v Linzu. Kot otrok sem večkrat občutil, da v bistvu živimo v tujini. Ni bilo enostavno, saj s kmetijo nista izgubila le doma in posestva, temveč tudi delovno mesto in poklic.

Na Dunaju ste študirali klasično arheologijo in antično numizmatiko (veda o denarju). Zakaj ste se odločili za študij arheologije?

To idejo je imel moj bratranec, ki je študiral arhitekturo. Rekel mi je, da naj postanem arheolog: Zanimaš se za umetnost in v gimnaziji si imel osem let latinščino in šest let grščino. Nekaj časa sem premišljeval, da bi postal učitelj za likovne vede. Na poklicnem svetovanju mi niso priporočali študija arheologije, rekli so, da naj raje postanem pravnik. 

Po vojaški obveznosti sem med počitnicami pomagal restavraterju pri obnovi fresk v gradu Ort blizu mesta Gmunden. To delo mi je bilo všeč. Nato sem šel na Dunaj, kjer sem začel študirati.

Pot vas je vodila na Koroško, je bilo to naključje?

V bistvu po naključju, da. Moj načrt je bil, da bom po zaključenem študiju še naprej delal kot restavrator. Hotel sem končati svojo disertacijo o arhitekturi grških vodnjakov, zato sem bil več kot eno leto v Grčiji. Tedaj nisem vedel, da bo moja disertacija objavljena v glasilu avstrijske akademije znanosti. 

Gernot Piccotini je v tem času postal ravnatelj koroškega deželnega muzeja. Ponudil mi je, da bi vodil izkopanine v Teurnii pri Špitalu, kjer sem od leta 1975 deloval kot pogodbeni sodelavec, kasneje sem dobil nastavitev pri koroškem deželnem muzeju. Bil sem mnenja, da hočem pokazati, kar sem se naučil, in to je bilo odločilno, da sem šel na Koroško. Če pomislim nazaj, je bila to prava odločitev, tudi ker zgodovina Slovanov na tem območju še ni bila raziskana.

Vodja oddelka za spomeniško varstvo Gorazd Živkovič je v svojem nagovoru ob podelitvi Einspielerjeve nagrade dejal, da se je z vašim prihodom na Koroško, kar zadeva arheologijo, začelo novo obdobje. Pri tem misli prav na raziskavo ostankov Slovanov.

Arheologija ima veliko smisla pri raziskovanju obdobij ali regij, za katere nimamo veliko pisnih virov. In to je prav tisto obdobje od leta 600 s prihodom Slovanov. To je bil razlog, da sem se zanimal prav za to obdobje. Istočasno je bil slučaj, da sem deloval prav na Hemi in pri izkopaninah Teurnie. Gospod Živkovič ima s to trditvijo povsem prav. S tem, da sem imel nastavitev pri deželnem muzeju, je bila dana možnost, da sem lahko sam sprejemal odločitve in raziskoval. Moram pa priznati, da je to bilo večkrat zelo mučno. 

Nisem vedel, da bo moja disertacija objavljena v glasilu avstrijske akademije znanosti. 

dr. Franz Glaser

Je bilo vaše delo tudi kdaj komu trn v peti, politikom na primer?

Tudi take tendence so bile. Neki arheolog, ki so ga tedaj nastavili pri uradu za spomeniško varstvo – nastavitev je med drugim dobil na priporočilo KHD – me je nekoč ovadil, ker sem delal tudi ob vikendih. 

Vpliva politkov nisem kdaj občutil. Nisem bil pri nobeni stranki, vselej sem hotel biti nevtralen.

Z izkopaninami na Hemi ste začeli leta 1978. Kakšni so bili začetki?

Potrebno je bilo kar nekaj diplomacije, da je posestnik Gradišnik na Hemi privolil, da smo lahko začeli z delom. Osebno sem z njim imel vedno zelo dober, prijateljski odnos. Delali smo maja in junija, na začetku je bilo veliko težav, ker nismo dobili pomagačev, večinoma so delali upokojenci. Pred mano je zadnje izkopanine na Hemi leta 1906 vodil notar Hans Winkler. Ko sem leta 1978 prišel tja, je bila ta površina zaraščena. Sprva je bil načrt, da bomo samo končali delo g. Winklerja, a po prvih še neznanih najdbah sem kmalu prišel do spoznanja, da se moram lotiti dela popolnoma na novo. 

Na žalost je bilo že veliko uničenega. Slišal sem govorice, da so šolarji hodili na izlete na Hemo in nabirali mozaike. V zapuščini g. Winklerja sem našel pismo kmeta, v katerem ga prosi, da naj zasuje luknje na Hemi, da ne bi več krave padale noter, torej najdbe niso bile primerno zaščitene. 

Neka mozaična podoba gosi s Heme je še vedno nekje v privatni posesti. Vnukinja g. Winklerja je v 60-ih letih večino zapuščine prodala nekemu trgovcu  z umetninami, deloma je nekatere najdbe tudi podarila znancem. Te stvari so šle v izgubo, tako pač je, če privatniki stvari ne znajo ceniti.

Zakaj je Hema nekaj tako posebnega?

Najstarejše najdbe so iz kamene dobe iz  četrtega tisočletja pred našim štetjem. Hema je gotovo že od davnih časov bila sveti kraj. Posebnost gore je gotovo vrelec v taki višini in s tem temelj za življenje. Geografska lega je omogočila utrdbo.

Kako se je delo arheologov v zadnjih desetletjih spremenilo?

Dandanes je možno veliko več, že kar se tiče odkritij. Zame je bilo pomembno, da si na začetku dela sam sestavim historični vprašalnik. Pri Teurnii je bilo vprašanje, kje je zgodnjekrščanska cerkev. Našel sem jo v podolgovati kotanji v gozdnatem območju. Danes bi jo s pomočjo laserskega skena iz višine našli bistveno laže. 

Kako so vaše delo spremljali domačini?

Zelo pozitivno.  Mnenja sem, da je na južnem Koroškem zanimanje za zgodovino večje, ker imamo tukaj dvojezičnost. Veliko mi je pomagal tudi župnik Peter Sticker.

Kaj vas je pri delu spodbujalo?

Zanimanje za zgodovino. Do današnjega dne me fascinira, če lahko iz zemlje izkopljemo znanje, ki ga zaradi manjkajočih pisnih virov še nismo imeli. En primer je odkritje vzhodnih Gotov v Globasnici z umetno stolpasto deformiranimi lobanjami. Prej je bilo stanje raziskav, da na Koroškem nimamo nobenih dokazov za njihovo prisotnost na tem območju.

Še eno vprašanje o aktualni situaciji v zvezi s pandemijo. Kako gledate kot mož znanosti na trenutno diskusijo in dvome v znanstvena dejstva?

Kot znanstvenik imam občutek, da veliko ljudi nima prave predstave o znanosti. Ni tako, da znanstveniki vse vejo in znajo, raziskujejo pa osnove. Pred kratkim sem v televiziji videl intervju s specialistom, ki je govoril o prednostih teh novih mRNA cepiv in seveda zaupam kolegom iz teh panog. Če pomislim na nasprotnike cepljenja, je najhuje, da ljudi ne dosežeš več z racionalnimi argumenti. Ta skeptika, ki jo doživljamo zdaj, je povratek v čas, o katerem sem mislil, da smo ga  že premagali.

Če pomislim na nasprotnike cepljenja, je najhuje, da ljudi ne dosežeš več z racionalnimi argumenti.

dr. Franz Glaser

Kakšno je trenutno stanje izkopanin na Hemi?

Potrebno bi bilo stalno vzdrževanje, ki ga že trideset let v bistvu ni. Trudim se in hodim po uradih, da bi se stvar uredila, da bi zbral denarna sredstva za renovacijska dela. Nekaj nejasnosti je tudi, kar zadeva pristojnosti teh uradov. Tudi z županom g. Sadovnikom sem v stalnem kontaktu. 

Ni sprejemljivo, da bi stroški za ohranitev teh izkopanin ostali pri občini. Treba se je zavedati, da so izkopanine na Hemi nekaj edinstvenega v srednji Evropi. Zanimanje obiskovalcev na Hemi je veliko, približno tretjina jih gre tudi v muzej. Pomembne so prireditve kot na primer Trivium ali kulturni dnevi SKD Globasnica, kjer rad sodelujem in skušam vse to približati ljudem. Izkopanine iz Globasnice bodo svoje mesto imele tudi v novem deželnem muzeju v Celovcu. Pomembno pa je, da imamo muzej v Globasnici, ki naj bi postal podružnica deželnega muzeja.

---