Na uredništvu Novic smo se spraševali, kako mlade ženske doživljajo materinstvo, zato smo nekaj mamic povprašali o njihovih izkušnjah in mislih.
Simona Roblek, Pliberk
Naštejte člane svoje družine.
Samuel (partner), Milo Samuel (sin, star 25 mesecev), Simona (moja malenkost, noseča v 8. mesecu).
Ali praznujete materinski dan? Kako?
Ob takem dnevu, kot je materinski dan, sem, če hočem ali nočem, soočana z izgubo svoje mame. Je tako, da je življenje pisano, kot tudi zgodba vsakega posameznika. Vsak od nas pogreša mamo, otroka – zato je tem bolj važno, da zavestno pogledamo naokoli in ne pozabimo na nobeno mater, hčer, sina … Svojim otrokom bi rada posredovala, da je vsak človek pomemben in vsak odnos dragocen.
Kakšni so izzivi mame v 21. stoletju?
Svet se spreminja. Tudi družina v najožjem pomenu se spreminja. Mati dela, oče ostane doma, morda sta materi tudi dva moška. Vse je možno, vse je prav. V današnjem času se mi zdi povsem važna samooskrba, si oddahniti, skrbeti zase, za svoje potrebe.
Ali je naša družba prijazna do otrok? Ste bili kje z otroki zapostavljeni ali za kaj prikrajšani?
Stereotipi: »Njen sin je zelo poreden. Drugače kot njen prvi otrok. Deklica pa tako zelo pridna, skoraj se ne joka in vedno stori tisto, kar ji rečeš.« – »Ni čuda, če pa vse sme. Tega jaz že ne bi dopustila. Če drugače ne, pa mora čutiti, da se bo enkrat naučil.« Tudi danes otrokom ni lahko … Zaznati moramo, da je vsak otrok individualen, kar pa je najbolj važno: vsak otrok je enako vreden!
Verena Wrolich, Bekštanj
Naštejte člane svoje družine.
Člani družine so hčerki Maja (5 let) in Lea (3 leta) in jaz ter moji in najboljši starši Hermi in Christian Wrolich.
Ali praznujete materinski dan? Kako?
Materinski dan praznujemo zelo odprto. Seveda mi je važno, da vsaj preko telefona slišim svojo mamo oz. jo v najboljšem primeru tudi srečam. Moji dve mali pa se že v vrtcu pripravljata na materinski dan.
Kakšni so izzivi mame v 21. stoletju?
Izzivi mame so po mojem zelo raznoliki. Odvisni so od družinskih in življenjskih razmer in mnogih drugih faktorjev, npr. od starosti otrok pa do poklicne poti mame. Zato lahko govorim samo o svojih izzivih, ki so v glavnem v organizaciji vsakdana in v vzgojnih nalogah. Tu se osredotočam na posredovanje osebnostnih vrednot in samostojnosti, saj se mi zdita enako pomembni tudi moja samostojnost in neodvisnost.
Ali je naša družba prijazna do otrok? Ste bili kje z otroki zapostavljeni ali za kaj prikrajšani?
Po mojem nam nudi današnja družba mnogo različnih možnosti za naše otroke. Izbira je zame ogromna, toda odvisna od osebnih organizacijskih možnosti. V glavnem pa je pomembno, da se počutimo mame dobro – dobro s svojimi odločitvami glede naših otrok. Če nam to uspe, se počutijo dobro tudi naši otroci in to je osnova za njihovo uspešno, zdravo in pozitivno bodočnost. Družbeno zapostavljena se doslej nisem nikoli počutila, ker sta bila oba otroka osebna odločitev, na katero sem zelo ponosna, saj sta moja celotna ljubezen.
