Marjan Kropiunik: »Če nisem imel snusa, je bila katastrofa«

»Prvič sem vzel snus, ko sem bil star 14 let. Šel sem gledat tekmo KAC in prijatelji, ki so igrali hokej, so vsi imeli snus. Rekli so, da naj vzamem. Prvič mi sploh ni šlo dobro. Vrtelo se mi je, slabo mi je bilo,« se spominja Marjan Kropiunik, ki je v tem času ravno  

prišel na akademijo FC Kärnten. »Hotel sem biti del skupine. Bili smo skupina prijateljev, sami hokejisti in nogometaši, ki smo hodili skupaj v šolo. Zato sem snus potem jemal naprej, čeprav je bil okus slab. Potem si enkrat kupiš sam škatlo in že si v tem krogu. Nevarno je, ker zelo hitro postaneš odvisen,« pravi.   

Največ snusa je jemal, ko je bil star okoli 19 let. »Malo več denarja sem imel. Tedaj je bilo tako, da sem si zjutraj umil zobe in potem sem že vzel snus, ne da bi prej kaj jedel. Med študijem, med treningom, tudi pri tekmah. Vedno smo jemali snus. Deloma sem imel 20 ur na dan snus pod ustnicami. Bilo je celo tako, da smo si snus dali v nogometne nogavice. Tekmo smo začeli in po 20 minutah smo spet vzeli svež snus,« se spominja. 

»Če sem vedel, da imam v škatli samo še tri snuse, sem tiste snuse, ki sem jih že uporabil, dal v robček in jih tam sušil, da sem jih lahko ponovno vzel. Če nisem imel snusa, je bila katastrofa in sem bil čisto nemiren,« pravi. 

Če pa tudi teh ni bilo več, je iskal po vseh kotih stanovanja in avtomobila, če bi le še kje dobil kak vsaj uporabljen snus. »Če sem ga nekje le še našel, je bil to zelo lep občutek, tako zasvojen sem bil.«

Zasvojenost s snusom pa je imela tudi svojo ceno. »Sem že čutil pri srcu in na pljučih, da je bilo včasih preveč. Zdravstvenih težav zdaj na srečo nimam. Ker sem bil tako zasvojen, pa sem potreboval deloma dve škatli na dan. V eni škatli je 20 snusov. Veliko denarja sem zapravil zanje. Zasvojen sem bil 17 let in v teh letih sem za to zasvojenost plačal okoli 60.000 evrov,« pravi. 

V prijateljskem krogu so večkrat skušali prenehati z jemanjem snusa, to pa nikoli ni uspelo. Marjan je večkrat poskusil tudi sam, a mu prav tako nikoli ni uspelo. »Mene je rešilo, da sem imel zdravstvene težave s korono in v tem času enostavno nisem utegnil vzeti snusa. Silil sem se, ker sem bil tako zasvojen, ampak mi je šlo tako slabo, da ni šlo. Vedel sem, da je to moja priložnost, da neham. Zadnji snus sem vzel 19. 11. 2020. Od tedaj pa nikoli več,« pravi Marjan Kropiunik in prizna, da tu pa tam še pokadi kakšno cigareto. Snusa pa ne vzame več, ker ve, kako zelo slabo mu je šlo in da se je njegovo življenje vrtelo samo še okoli snusa. »Bojim se spet vzeti snus, ker sem prepričan, da bi potem spet postal odvisen in ne bi zmogel več prenehati,« pravi oče štirih otrok.
Na vprašanje, kako bi reagiral, če bi kdaj izvedel, da kdo od njegovih otrok jemlje snus, je odgovoril: »Tega nikakor ne bi dovolil in bil bi zelo strog glede tega.« 

Od novembra 2025 vodi z ženo Sandro kavarno Mozart v Celovcu. S prvim letom je nadvse zadovoljen. Vodenje kavarne pa s štirimi otroki ni enostavno. »Vsaka ura v tednu je načrtovana, drugače ne bi šlo. Zelo sem hvaležen, da nam pomagajo tudi starši in sorodniki,« pravi Marjan. V prostem času še rad igra tenis, lani je postal koroški podprvak. »Nogomet pa igram tudi še enkrat na leto. V Draščah sem javljen. Če nimajo dovolj igralcev, pa pomagam.«