Mama je ustanovila gostilno, oče pa ji je pomagal

»Z bratom Mathiasom, ki je dve leti starejši od mene, skupaj pleševa že od začetka. Približno istočasno sva začela in ob koncu šolanja na Slovenski gimnaziji naredila izobrazbo za plesnega učitelja v Gradcu, kjer sem tudi študirala italijanščino in geografijo. Specializirala sva se na streetdance, pleševa pa tudi plese v parih. Leta 2017 sva odprla Plesni Studio Kunauer v Pliberku, kjer imamo med 200 in 250 plesalcev. Ponujamo otroški ples, line  dance, plese v paru, latino za ženske in streetdance,« z nasmehom pove Valentina, ki pravi, da je na plesni studio najbolj ponosna – in na to, da po vseh teh letih z bratom še vedno plešeta skupaj. »Moj brat je bil vedno moj največji zgled, vse sem želela delati tako kot on. Gotovo sem mu šla zaradi tega kdaj na živce (smeh). Za zgled pa so mi bili tudi moji starši, ki so bili vedno tu za naju in so naju v vsem podpirali, vozili okrog na plesne vaje, tekmovanja. Pa babice in moja plesna učiteljica.« 

Želela je, da ples vedno ostane njen konjiček, vendar sta se ga z bratom lotila profesionalno ter leta 2022 naredila izobrazbo za sodnika v streetdancu. Organizirala sta že pet avstrijskih prvenstev, letos pa prvič organizirata tudi Evropsko prvenstvo v streetdancu, ki bo poleti v Celovcu. »Pri plesu me najbolj fascinira to, da v ospredju nista le glasba in gib, temveč povezanost plesalcev, izraz nečesa skupinskega, socialnega,« pravi Valentina. 

Ob polnem urniku kot učiteljica v ljudski šoli in plesna učiteljica ob popoldnevih in večerih nima časa, da bi se posvečala še svoji plesni karieri in še naprej tekmovala in tega tudi ne želi več. »Želim, da je sedaj fokus na mojih učencih in želim jih podpirati pri njihovih plesnih uspehih. To je zame nekaj najlepšega.« 

Na temo o enakopravnosti med moškim in žensko pove, da je vedno živela v okolju, kjer sta bila moški in ženska enakopravna in nikoli ni občutila česa drugega. »Pri nas doma je mama ustanovila gostilno in oče ji je pomagal. Pa tudi pri plesu spol nikoli ni igral vloge, vsi smo enakopravni. Seveda tekmujemo v različnih kategorijah, razen pri plesih v paru, a to se mi zdi prav. V družbi je sicer stereotip, da je nogomet bolj za fante in ples bolj za ženske in tudi v naši plesni šoli je več deklic kot dečkov. Vendar to ni pravilo, vsi so dobrodošli in sprejeti. Pri plesu v parih pa se rada pošalim, da so ženske voditeljice na vseh drugih področjih v življenju, tako da zdaj pri plesu vodstvo lahko prepustijo moškemu. Vendar vodstvo pri plesu nima veze s patriarhatom, temveč z višino, ponavadi so moški višji. Lahko bi tudi zamenjali vloge, vendar je večini žensk in moških tako čisto všeč.«