
»Pravzaprav nihče v družini ne govori slovensko,« pove Mike Edlacher iz Celovca. Kljub temu je prav slovenščina zaznamovala njegovo šolsko pot. Mama mu je prepustila odločitev med italijanščino in slovenščino kot dodatnim jezikom. »Rekla je, da se lahko odločim sam. In sem se – čisto po občutku – za slovenščino,« pravi. Obiskoval je Mohorjevo ljudsko šolo. »Na začetku ni bilo enostavno, ampak s časom je potem šlo,« se spominja. Doma niso govorili slovensko, zato je bil stik z jezikom omejen predvsem na šolo. Po ljudski šoli je šolanje nadaljeval na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Med njegovimi strankami so številni nekdanji sošolci in znanci iz šolskih dni. »Veliko je teh, ki so me poznali še iz šole. Nekateri so me kasneje videli na družbenih omrežjih,« pove.
»Šola preprosto ni bila zame,« pove odkrito. Mature ni opravil, temveč se je pri 17 letih odločil za vajeništvo za frizerja. Do poklica je prišel nepričakovano. Frizerka, pri kateri se je strigel, mu je predlagala, naj poskusi s poskusnim tednom. »Rekla je, naj enkrat poskusim. Iz enega poskusnega tedna se je vse razvilo. Če se to ne bi zgodilo, mogoče danes sploh ne bi bil frizer.« Vajeništvo traja tri leta in vključuje vse – od striženja žensk in moških do barvanja, teorije barv ter tudi britja. V njegovem letniku je bil edini fant v razredu. Po najnovejših podatkih iz leta 2024 avstrijske gospodarske zbornice znaša delež žensk med zaposlenimi v frizerski dejavnosti v Avstriji 81,8 %, moški predstavljajo 18,2 %. »Ni tipičen moški poklic,« pravi, a dodaja, da ima občutek, da zanimanje med moškimi postopoma narašča.
Že zgodaj je vedel, da želi delati samostojno. »Že pri devetnajstih sem govoril, da bom enkrat samostojen.« Ta korak je dokončno naredil julija 2025. Salon si deli z drugim frizerjem, s katerim si deli tudi najemnino. Pri delu mu stoji ob strani tudi prijateljica Leonie, ki je prav tako kot on frizerka in se mu je pridružila lani decembra. Specializirala sta se za blond tehnike ter moderne ženske in moške frizure. Stranke so približno enakomerno razdeljene med moške in ženske. »Ta raznolikost mi je všeč, ker je vsak dan drugačen,« pravi.
Pomemben del njegovega dela se odvija tudi na družbenih omrežjih. Na svojem Instagram kanalu studio_mike redno objavlja fotografije. »Danes moraš pokazati, kaj znaš. Brez tega ne gre in ljudje to radi gledajo.«
Prek Instagrama se mu redno javljajo tudi nove stranke, ki si po ogledu objav rezervirajo termin. Kljub temu poudarja, da osebno priporočilo ostaja najmočnejše orodje: »Socialna omrežja so pomembna, ampak če te kdo priporoči naprej, je to še vedno največ vredno.«
Pri svojem delu ceni ustvarjalnost in takojšnji rezultat. »V tem poklicu imaš večkrat na dan občutek uspeha. Kot frizer takoj vidiš rezultat, ni kot v drugih poklicih, ko moraš na rezultat čakati več tednov.« Poklic je fizično zahteven, saj si skoraj ves dan na nogah. »Zato redno hodim trenirat v fitnes in tekam,« pravi Mike, ki do svojega studia od doma hodi le pet minut.
Iz rubrike Pogovor preberite tudi