Koroški Amor z Metlove: Ljubezen brez predpisov

Pep Komar: Kot zidar sem hodil po vsej Avstriji s trebuhom za kruhom. Bernardo sem prvič opazil na nogometni tekmi na igrišču v Metlovi. Takrat so naša dekleta z Metlove igrala proti dekletom iz Pliberka, Bernarda pa je stala v golu nasprotnic.

Bernarda Komar: Odraščala sem v Nonči vasi v družini Cvelf. Po maturi sem se najprej zaposlila pri zavarovalnici in nekoč je Pep zaradi poškodbe prišel v zavarovalnico. Tega se dobro spomnim, ker si je upal govoriti slovensko. Par sva postala nekaj let pozneje, leta 1983, ko sem v Železni Kapli delala kot učiteljica.

Pep Komar: Moja mama je bila delaven človek in ni bila ravno navdušena, češ da učiteljice niso za težko delo. Vseeno sem vztrajal pri svoji učiteljici.

Bernarda Komar: Ko so pri meni doma izvedeli, da včasih prespim na Metlovi, oče ni bil vesel in ni hotel priti k nama na obisk. 

Pep Komar: Bil sem Slovenec in občinski odbornik, saj sva s prijateljem Francem Boschitzem bila prva, ki sva v volilnem okraju Kazaze kandidirala za dobrolsko Enotno listo – ampak vse to ni zadostovalo. Potem pa je moj stric tasta nagovoril, ali ne bi šel pomagat, ko pri hčerki delajo novo fasado. Nenadoma je stal na dvorišču in rekel: »Delo mi dajte.«

Pep Komar: Dobila sva sina, jaz pa sem si poiskal službo v domačih krajih. Zanimala sta me nogomet in politika. V tistih časih je bilo ponemčevanje namerno, mi pa smo vztrajali... Zelo smo se trudili za jezik, čeprav je bilo marsikoga tudi strah. Kandidiral sem za drugo periodo in mislil, da bo mama vesela, da sem na listi in v občinskem odboru, ona pa se je zbala zame. Bila je deportirana in ni prenesla zaničevanja in psovanja Slovencev. Za EL sem v Dobrli vasi kandidiral tri periode, naslednje tri periode pa je sodelovala Bernarda, takrat je že bil TeamKramer. Do danes so slovensko kulturo obdržale le še nekatere močne družine. Te še nosijo naš jezik in kulturo, sicer pa jezik izginja, celo z nagrobnih kamnov... 

Pep Komar: Jaz sem bil doma pozimi, Bernarda pa med počitnicami poleti. 

Bernarda Komar: Res je, včasih sem imela slabo vest, ker sem imela počitnice, Pep pa je ravno takrat najbolj delal in se potil na vročini.

Pep Komar: V prostem času sem bil rad med ljudmi, rad sem tudi posedel v gostilni. Ker sva imela različno delo in interese, nisva bila toliko skupaj, da bi se lahko veliko kregala. Tako se krizam kar izogneš.

Bernarda Komar: Rada sva hodila v hribe in smučala. Skupaj sva hodila na koncerte in obiskovala sorodnike, sicer pa sem poleti sama s sinčkom šla na dopust k znancem in sorodnikom v Rož ali v Slovenijo.

Bernarda Komar: Seveda je prišlo tudi do napetosti, predvsem v zadnjih letih, ko sem imela zdravstvene težave.

Pep Komar: Včasih že kaj »zaškripa«, ampak midva si nikoli nisva delala predpisov, to pri naju še nikoli ni funkcioniralo. Nisem želel, da bi vse imela skupno, vsak je imel svojo svobodo in tako je še danes.

Pep Komar: Bernardin nasmeh.

Bernarda Komar: Jaz pa cenim Pepovo vztrajnost in zanesljivost.

Bernarda Komar: Rada slikam, igram harmoniko, pojem, včasih se vozim s kolesom ali pa grem na morje, ker mi ugaja morska klima.

Pep Komar: Jaz pa rad kuham, delam na vrtu ali pa si ogledujem tuja mesta. Rad pa tudi rajžam s podjunskimi penzionisti.

Pep Komar: Rad bi ostal zdrav in neodvisen. Všeč mi je, da še imamo Slovenski atletski klub, pa tudi politika me še vedno zanima.

Bernarda Komar: Še naprej bi rada sodelovala pri društvih in si ogledovala svet. Najvažneje je, da se oba še vedno počutiva svobodna.