Koroški Amor: Skupaj skozi dobre in slabe čase

Nadja in Christof Keuschnig s tremi hčerkami živita v Šentjanžu v Rožu. Sta mlada starša, kot par pa sta si v preteklih 17 letih nabrala veliko izkušenj.

Christof Keuschnig (37): Odrasel sem v Šentjakobu v Rožu, šolal pa sem se v Beljaku. Nadja me je že kot šolarka navdušila s svojo energijo. Je zelo raznolika in aktivna osebnost. Po šoli sva skupaj odšla na Dunaj in dve leti študirala, da bi postala učitelja.

Nadja Keuschnig (34): Študij se mi je zdel preveč teoretičen, zato sva se vrnila na Koroško. Jaz sem se odločila za poklic ljudskošolske učiteljice, Christof pa je postal učitelj za matematiko in telesno vzgojo. 

Nadja: Ko sem zaključila študij, sem se zaposlila, potem pa sem zbolela za rakom. To je bil čas, ko je Christof zaključeval študij in se najprej zaposlil v srednji šoli v Špitalu potem pa v Šentjakobu. Zaradi obolenja in terapij sem ostala doma vse leto. Za oba je bilo težko, bolezen je v marsičem spremenila življenje.

Christof: Živela sva skupaj v Bilčovsu, seveda se je vse osredotočilo na bolezen, pri čemer sem Nadjo podpiral, pa vendar naju je situacija zelo obremenjevala. Oba sva trpela, ker sva se precej zaprla vase. Takrat se še nisva znala tako dobro pogovarjati.

Nadja: Naredila sva premor, potem pa vse postavila na nove temelje. Preselila sva se v Celovec in na Christofovo željo kot par obiskovala terapijo. To je bila dobra izkušnja, naučila sva se potrpežljivosti do sebe, da ostaneš v odnosu.

Christof: Res sva se veliko naučila, veliko stvari sva predelala. Zdaj se ne izgubljava več v malenkostih, temveč gledava na skupno celoto, vedno s pozitivne strani – to pa je tudi stvar vaje. Po relativno kratkem času sva si poiskala nov dom, saj sva pričakovala prvo hčerko Noro, ki ima zdaj že 6 let, sledili pa sta ji še Teja (4) in Ella (1). Leta 2019 sva se tudi poročila.

Christof: Seveda ima vsak svoje cilje in interese, vseeno pa je pomembno, da se zanimava za teme partnerja in da skupaj rasteva. Npr. ko sem bil trener za ženski nogomet, je Nadja igrala v ženskem moštvu. Zdaj sem namestnik ravnateljice in ko sem pred dvema letoma obiskoval izobrazbo za ravnatelje šole, se je Nadja zelo zanimala za teme seminarjev. Vsak od naju dela svoje korake, ob tem pa se skupaj razvijava. Pomembno je tudi, da si vzameva čas zase.

Nadja: Na Christofu najbolj cenim humor in odprtost za različne teme. Letos obiskujem izobrazbo o seksualni pedagogiki, ker bi to temo rada vključila v svoje strokovno delo. Tri nosečnosti in porodi so spremenili moje doživljanje. Razmišljala sem tudi, kako o intimnosti govoriti z otroki, s hčerkami. Novo znanje seveda odpira nove aspekte tudi v vezi s partnerjem. To je nekaj zelo lepega in pozitivnega. Pomembno je razumevanje in sprejemanje. Zavedava se, da imava veliko srečo, ker naju sorodniki zelo podpirajo.

Christof: Zdaj so v ospredju otroci, tudi tako veza postaja vse globlja. Najina skupna želja pa je, da bi čez nekaj let s hčerkami odšla v Novo Zelandijo, kjer bi eno leto delala kot učitelja.

Nadja: Pomembno se nama zdi učenje. Morda se bova nekega dne skupaj lotila mastrskega študija.

Christof: Nadja s hčerkami govori samo slovensko. Meni slovenščina ni tuja. Doma slovensko nismo govorili, vseeno pa precej razumem, saj sem hodil v dvojezični vrtec in ljudsko šolo. Kar znam, povem po slovensko. Kadar se s hčerkicami igramo, ponavadi govorimo slovensko.