Koroški Amor se je tokrat ustavil v Vetrinju, kjer živita Sophie Hildebert (32) in Simon Grilc (36). Maja letos se je parčku rodil sin Luka Émile, majhen čudež, kakor pravi Simon. Dorašča trojezično, s francoščino, slovenščino in nemščino.

Sophie je doraščala blizu francoskega mesta Avignon. Med študijem hotelirstva je opravljala prakso in je večkrat sezonsko delala na Predarlskem, kasneje se je preselila v Celovec, kjer študira francoščino in angleščino. Simon je doraščal v Libučah, po maturi na dvojezični trgovski akademiji je v Gradcu študiral prevajalstvo. Trenutno dela za podjetje v Gradcu, ki se ukvarja s patenti. Med drugim je pristojen za tehnično dokumentacijo in prevode iz angleščine v nemščino in obratno. Večino dela lahko opravi od doma.

Kako sta se spoznala?

Simon: Spoznala sva se preko Tinderja (opomba: spletna aplikacija), kjer sva imela ‘match’. Srečala sva se v Celovcu in že kmalu sem se preselil k Sophie.

V kaj sta se zaljubila? Kaj vaju je povezalo?

Simon: Všeč mi je bil njen nasmeh in njen odprt značaj. Najino prvo srečanje je bilo zelo naravno, nezadržano. Občutil sem, da je med nama bila »prava kemija«.

Sophie: Že ko sva si pisala, mi je bila všeč Simonova narava in da me je spravil v smeh. Že ob prvem srečanju nisem čutila distance, tako da sva zmenek spontano podaljšala.

Maja 2023 se vama je rodil sinček Luka Émile. Kako sta se vajini življenji spremenili?

Sophie: Precej, pred nosečnostjo so bili moji tedni precej natrpani, saj sem ob študiju francoščine in angleščine delala še pri Ikei. Tudi zdaj imam veliko dela, a življenje se je z rojstvom sinčka spremenilo na najboljše. 

Simon: Zveni kot kliše, a lahko potrdim, da je majhen otrok majhen čudež. Čudovito je, življenje se je seveda temeljito spremenilo, saj imava zdaj odgovornost še za enega človeka in ne le zase. Skrb si, kolikor gre, razdeliva, Sophie je trenutno še na porodniškem dopustu. Jaz pa lahko pomagam, ker večinoma delam od doma. Pazim na Luko, na primer, če gre Sophie na tečaj slovenščine.  

Sophie, Simon je rekel, da hodiš na tečaj slovenščine. Zakaj ti je to pomembno?

Sophie: Slovenščino sem se že pred tem učila na univerzi. Slovenščina je pomemben jezik v naši družini, saj Luka dorašča dvojezično, s francoščino in slovenščino. Simon ima talent za jezike in se je medtem že kar dobro naučil francoščino. Simon se z Luko Émilom pogovarja v slovenščini in rada bi vedela, o čem se pogovarjata. Pri učenju mi gre kar dobro, čeprav je slovenščina kar težek jezik. Rada pa bi tudi bolje sledila slovenskim pogovorom v Simonovi družini.

Kaj pa jezikovna vzgoja? Kako se pogovarjate doma?

Sophie: Z Luko govorim le francosko, Simon le slovensko, med seboj pa se pogovarjava v nemščini. 

Simon: Pomembno mi je, da sinu posredujem svojo materinščino, slovenščino. Še bolj važno mi je, da se bo naučil tudi libuškega narečja. Zaradi slovenščine sva že zdaj rezervirala mesto za Luko v varstvu Mohorjeve.

Pravita, da se v vajinem stanovanju v Vetrinju počutite zelo dobro. Bosta ostala na Koroškem ali sta kdaj razmišljala o selitvi v Francijo?

Simon: Sem odprt človek, a trenutno tega ne načrtujeva, tukaj sva trenutno zadovoljna. Zelo rad potujem v Francijo, obiščem Sophijine starše in spoznavam francosko kulturo, dobro kulinariko in predvsem francosko mentaliteto, njihov način življenja. O sebi bi rekel, da sem vedoželjen človek.

Sophie: Zdaj sva si tukaj ustvarila življenje, tukaj imam študij in trenutno ne razmišljam o tem, da bi se preselila v Francijo. V Avstriji se dobro počutim.

Kako preživljata prosti čas?

Sophie: Rada se srečam s prijatelji, gledam nadaljevanke, hodim na sprehode in berem. Trenutno pa je prosti čas precej tesno povezan z Luko.

Simon: Tudi jaz rad berem, bil sem strasten nogometaš, na žalost pa sem si lani pretrgal ahilovo tetivo. Večinoma berem nemške in slovenske knjige, v slovenščini zelo pozorno prebiram Novice, v zadnjem času pa tudi rad poslušam Slovenski spored ORF. V prihodnosti želim brati več slovenskih knjig.

Kako ste preživeli božič in novo leto?

Sophie: 24. in 25. decembra smo bili pri Simonovih starših, za novo leto pa sem z Luko obiskala družino v Franciji. 

Katere so največje razlike pri božičnih običajih, če primerjata Avstrijo in Francijo?

Sophie: V Avstriji se božič praznuje v manjšem krogu, v Franciji se sreča vse sorodstvo. V središču je večurno skupno uživanje jedi. V Franciji veliko ljudi praznuje božič v restavracijah, v Avstriji je to še drugače. Še ena razlika je: božično drevo v Franciji postavimo že na začetku decembra in nimamo adventnega venca. 

Simon: Bûche de Noël je tradicionalna sladica, ki za božič v Franciji ne sme manjkati. Tudi kajenja ob božičnih praznikih tam ni, ker so Francozi bolj laicistični.

Zakaj sta sinu dala ime Luka Émile?

Simon: Jaz sem si želel slovensko ime, Sophie pa francosko in napravila sva seznam z imeni. Najbolj všeč nama je bilo ime Luka Émile. Je pa tudi ime, ki ga lahko v obeh jezikih brez težav izgovoriš.

Sophie: Pomembno nama je bilo, da se v imenu zrcalita obe identiteti najinega sina.