Koroška Slovenka o realnosti dela v modni branši: Zapleti v svetu mode

Modna oblikovalka Tamina Katz se je že leta 2020 priključila podjetju. Absolventka kolegija Herbststraße ter študija modnega oblikovanja na univerzi Derby pripoveduje o realnosti dela v modni branši, možnosti pletene mode in političnosti mode.

Tamina Katz: Nagrado podeljuje mesto Dunaj umetnikom in umetnicam raznih panog, najina nagrada je v kategoriji za eksperimentalno modno oblikovanje. Namenjena je ljudem, ki že dalj časa ustvarjajo umetnost na Dunaju. Je ena najpomebnejših nagrad, ki jih lahko prejmeš na Dunaju oz. tudi v Avstriji
na področju modnega oblikovanja. Zelo se veseliva nagrade – sploh je nisva pričakovali. Vesela sem tudi zato, ker se glede na aktualno politično situacijo bojim, da se bodo podpore za umetnost in kulturo kmalu močno zmanjšale. Ta strah ravno prevladuje na našem področju. Ampak takšne finančne podpore so zelo pomembne za umetnice in umetnike – naša znamka brez državnih finančnih podpor ne bi obstajala.

Čez leto izdelava tri kolekcije – dve sezonski in eno celoletno. Pri modni reviji novembra bova predstavili kolekcijo za pomlad in poletje 2025. Za kolekcijo pride vedno navdih ob kakšni specifični temi, iz katere potem izvlečeva barve, silhuete, vzorce itd. Inspiracija za to kolekcijo so madeži. Madeži so posledica tega, da oblačilo večkrat nosimo. Vsak madež je povezan z nekim trenutkom in spominom. Ta dolgotrajnost in dragocenost posameznega oblačila je na splošno važen element najine mode. Barve oblačil spadajo predvsem v svet sadežev oz. hrane. Uporabljali sva različne pletene in tiskalne tehnike. Silhuete pa so bolj klasične.

Pri vodenju podjetja je vselej mnogo vzponov in padcev. Christina je podjetje ustanovila leta 2019, jaz sem se pridružila leto kasneje. Danes si vse delo razdeliva, saj je dela preveč tudi za dve osebi. Modno oblikovanje je samo majhen delež tega, kar delava. Ostalo je produkcija, komunikacija, finance, delo na družbenih medijih in z mediji, kontakti z znanimi osebami itd. 90 % najinega dela je reševanje problemov, zelo odvisen si namreč od drugih ljudi. Najina produkcija gre po vsej Evropi – v Slovenijo, Italijo, Romunijo in na Portugalsko. Vedno znova pride pri dostavah do zamud, potem ne moreš nadaljevati z delom in trgovinam je treba razlagati, zakaj se vse zakasni itd. 

Mislim, da je za najino delo zelo pomembno, da se s Christino res dobro razumeva in se v najinih sposobnostih dopolnjujeva. V branši, ki je tako naporna in deloma tudi toksična, potrebuješ nekoga, na katerega se lahko zaneseš in s komer lahko tudi prestaneš težavne čase.

Prej sem vedno rekla, da nikoli nočem delati v pisarni in ves dan preživeti na delovnem mestu. Danes pa imam poklic 24/7. Trenutno se je res težavno odlepiti od delovne mize. Posebej pri delu v družbenih medijih je to opazno, ker ni vezano na delovni čas. Poleg stvari, ki jih sami objaviva, morava biti vedno dosegljivi za stranke. Ljudje pričakujejo, da jim takoj odgovoriš in da imajo po nakupu takoj stvari v roki. Kako ravnati s tem, je za naju pomembno vprašanje, saj tudi ni v smislu najine mode, ki si prizadeva proti kratkotrajnosti.

Na drugi strani pa je res, kar se govori o kreativnih poklicih. Deloma tega sploh ne zaznam kot delo, ker ga tako rada opravljam. Naenkrat si preživel ves dan v ateljeju, ne da bi to zares opazil. Ampak tudi to je malo nevarno, ker ti manjkajo pavze in kaj hitro se lahko zgodi, da dobiš burnout (izgorelost). 

Ena najvažnejših lekcij je, da morava včasih nehati z delom, izklopiti telefone in delati kaj drugega. Najti to ravnotežje je zelo pomembno.

Dvakrat na leto sva za »fashion week« (teden mode) v Parizu in tam predstavljava novo kolekcijo. Tam jo potem naročijo nakupovalci raznih trgovin. Trenutno se najina oblačila lahko kupijo v trgovinah v Italiji, Nemčiji, ZDA, na Japonskem in Kitajskem. Najbolj uspešna je najina moda v azijatskem prostoru. Tudi v spletni trgovini pride 70 odstotkov naročil iz Japonske. Mislim, da se najin stil trenutno zelo dobro ujema s trendom na Japonskem. Tam namreč ravno nosijo mnogo minimalističnih stilov. To povpraševanje vpliva tudi na najine kolekcije. Prilagodili sva npr. velikosti in tudi naslednjim kolekcijam dodali nekaj oblek, ki so manj prozorne.

Družbeni mediji so najboljši način, kako doseči javnost. Zvezdniki in zvezdnice imajo stiliste in stilistke, ki se gibljejo na digitalnih platformah in potem stopijo v stik z znamkami, ki imajo zanje zanimive obleke. Medve potem pošljeva kataloge z zadnjimi kolekcijami in stilist oz. stilistka si potem izbere nekaj oblek. Mislim, da ljudje pogosto ne vedo, da ti zvezdniki in zvezdnice teh oblek ne plačajo, ampak si jih od naju izposodijo. Pogosto morava medve še plačati stroške za poštnino. To je v bistvu res čudno.

Ampak najvažneje za vsako znamko je, da imaš skupnost, ki podpira tvojo modo. Brez skupnosti nič ne deluje. Sodelovanje z znanimi osebami pomeni, da če neka zvezda nosi oblačila določene znamke, postanejo pozorni nanjo tu njihovi oboževalci. Za naju pa je pomembno, da sodelujeva z ustvarjalnimi osebami, katerih umetnost naju navdihuje, ki imajo politično držo, ki jo lahko podpirava tudi medve. Sodelovali sva npr. že z Vereno Altenberger, Caroline Polaschek, Cardi B, Peggy Gou in Sofie Royer.

To je najbolj važno. Ko je »fashion week«, je npr. najbolj pomembno, da obiščeš kavarne in praznovanja. Tam namreč spoznaš ljudi in navezuješ kontakte. To trženje samega sebe mi pravzaprav ne leži. Po tem tednu sem vedno zelo izčrpana in vesela, da sem spet doma. V tem svetu se ima vsak za najvažnejšega in ves čas te presojajo. Želela bi, da bi se ti odnosi malo normalizirali in da bi v branši vladala večja kolegialnost. Ta večna konkurenca in ljubosumnost sta res naporna.

Moda je politična. Moda reflektira mišljenje družbe ter politično situacijo okolice. Ko sva bili s Christino v Parizu, sva npr. opazili, da v vseh trgovinah visi zelo konzervativna izbira. Če misliš na to, da so to ravno te trgovine, kjer pogosto prodajajo tudi oblačila modnih oblikovalcev, kot sta Jean Paul Gautier ali Vivienne Westwood, ki sta znana po tem, da z modo provocirata, je ta trend že zelo sporočilen. Mislim, da zrcali aktualno vzdušje v družbi.

Moda igra tudi pomembno vlogo v politiki. Ves čas se o tem govori, kaj politiki – in posebej še političarke! – nosijo in kako se predstavljajo. Zelo močno to lahko zdaj opazujemo pri volilnem boju v ZDA. Politiki in političarke lahko z oblekami nagovorijo ljudi in dajejo sporočila. Pomislimo samo na rjavo obleko Kamele Harris. 

Za ženske pa je moda tema z mnogimi posledicami. V diskusiji o femicidih je tematika o ženskih oblačilih vedno znova prišla na dan. Pogosto se sliši, da je žrtev femicida sama kriva, da so jo umorili, ker se je na en ali drug način oblekla. To je neznosno in popolnoma napačno. Moški so tudi v kopalkah varni – zakaj ženske ne bi bile v vsakdanjih oblekah? Problem niso obleke, temveč patriahalne strukture in nasilje v naši družbi.

Če hočeš dolgotrajno delovati, je to res naporno. V bistvu znamke nikoli nisva hoteli posebej identificirati s trajnostjo, ker meniva, da bi to moral biti standard v branši. Ampak na žalost še vedno ni tako. Pletena moda ima glede na trajnost nekaj prednosti. Ker se tako tudi izdela samo blago, v bistvu nimaš odpadkov. 

V resnici pa ta način produkcije ni ravno lukrativen (dobičkonosen). Začenjaš razumeti, zakaj znamke producirajo v drugih državah, kot so Kitajska, in delajo z materiali nižje kvalitete. Dobiček znamk je potem namreč znatno višji. Medve plačava za vsak kilogram niti, za barvanje, produkcijo itd. Ljudje pogosto vprašajo, zakaj so obleke tako drage – dejstvo je, da je to pravična cena za obleko, če hočeš, da so vse osebe, ki so sodelovale pri produkciji oblačila, pravično plačane. 

Pletenje je zelo stara, tradicionalna tehnika. Starejše generacije so še mnogo pletle, posebej na roko. Če ljudje mislijo na pleteno modo, si večinoma predstavljalo težke puloverje in tople jope. Ko je Christina ustanovila znamko, je imela namen ločiti pleteno modo od teh zelo tradicionalnih oblik in razviti nekaj bolj sodobnega in seksi. V to smer do danes raziskujeva z najino modo.

Čeprav delava v pleteni modi, sva tako Christina kot jaz alergični na volno. Zato naju zelo zanimajo alternative volne. Iščeva materiale, ki imajo podobne značilnosti kot volna – torej da grejejo in so prijetni na koži – ampak niso kemični. To področje na žalost še ni zelo raziskano. 

Drugi veliki trend je umetna inteligenca (UI). UI nočeva vključiti v proces samega oblikovanja, v drugih postopkih pa je lahko zelo uporabna. Že zdaj delava s 3D programom, ki omogoča ustvarjanje zelo natančnega vzorca za produkcijo. Tudi pri izdelovanju novih pletenih tehnik je UI uporabna. Prej nekatere stvari enostavno niso bile možne, ker ni bilo ustreznega orodja oz. pravih strojev. Za pleteno modo je napredek v tehniki zelo učinkovit, saj lahko ustvariš vsako silhueto in vsak vzorec. Imava tisoč idej in veseliva se