Koroška podprvakinja v gorskem teku

Študirala je medicino v Ljubljani, od koder je ob koncih tedna pogosto zahajala domov v Šent­jakob v Rožu. »Nikoli nisem bila mestni človek. Vedno sem potrebovala naravo. Med študijem sem začela tudi kolesariti – in postala kar malo odvisna od športa,« pove v smehu. Že pet let je zaposlena v beljaški bolnišnici, kjer opravlja številna dežurstva. »Po napornih nočnih izmenah se nisem mogla takoj sprostiti – srčni utrip je bil vedno še visok. V gorah pa mi je uspelo umiriti misli. Tek v naravi je moja kompenzacija k delu,« razlaga.

Darina je vsestranska športnica. »Vedno sem rada 'športala'. Kot otrok sem igrala odbojko, pa tudi plesala, ampak tek mi je bil vedno najbliže,« pove. V zadnjih letih se je preizkusila tudi v turnem smučanju in cestnem kolesarstvu. Prav v slednjem je imela svojo prvo tekmo – pred dvema letoma na Tirolskem, znamenito Sella Rondo, dolgo 40 km s 3000 višinskimi metri. »Prijavila sem se samo zato, da vidim, kje sploh stojim. Bala sem se, da bi izgubila veselje do športa,« pravi. A izkušnja jo je popolnoma navdušila.

Letos je po uspešno opravljeni specializaciji nastopila tudi na svojem prvem tekmovanju v gorskem teku – na teku na Klek. V svoji starostni skupini je takoj osvojila tretje mesto, skupno pa je bila osma med 1400 tekači, ki so pretekli 13,3 km in pri tem premagali 1300 višinskih metrov. »Nisem mogla verjeti. Tekla sem samo zato, da uživam, in na koncu sem bila med najboljšimi.« Na cilju so jo pričakali starši in njen fant, ki jo, kot pravi, spremljajo na vseh tekmah: »To je bil res neverjeten občutek. Vedno so ob meni in me spodbujajo – brez njihove podpore si tega sploh ne bi znala predstavljati.«

Na prvi tekmi je prejela tudi posebno nagrado – bila je najhitrejša na zadnjih 200 m, kjer so morali tekači premagati le strme stopnice. »Tam so skoraj vsi hodili, jaz pa sem še tekla,« nam je ponosno povedala. Od takrat se je zvrstilo kar devet tekem v dveh mesecih. 

Med drugim je zmagala na svojem prvem ultratrailu (30 km in 2700 višinskih metrov v bližini Salzburga) ter kasneje v Julijskih Alpah pretekla še 50 km v 6 urah in 20 minutah. »Ves čas sem tekla, če enkrat začneš hoditi, izgubiš ritem,« pravi. 

Avgusta je delala okoli 250 ur v bolnišnici, a kljub napornemu urniku pretekla še, kot razkriva športna aplikacija na telefonu, 525,2 km z 20.023 višinskimi metri, za kar je skupaj porabila 45 ur in 11 minut. »Čim bolj naporno je delo, tem bolj potrebujem šport,« pove preprosto. Sezono je zaključila z odličnim uspehom – postala je koroška podprvakinja v gorskem teku, kar je zanjo še ena potrditev, da se trud in vztrajnost obrestujeta. 

Čeprav jo najbolj osrečuje tek po gorah, se je letos odločila tudi za Ljubljanski maraton. »To bo moj prvi maraton,« pravi. Ljubljano ima v posebnem spominu, saj je tam študirala medicino. »To je moje najljubše mesto. Zato bo zame ta tek tudi čustven.« Čeprav maraton poteka po cesti, kjer ji okolje ni tako blizu kot v gorah, se ga veseli: »V hribih imam raje mir in razgled, ampak v Ljubljani je posebno vzdušje. Toliko tekačev, toliko energije – to bo lepa izkušnja.«

V prihodnje si želi Darina nadaljevati s tekmovanji in nekoč nastopiti tudi na svetovnem prvenstvu v gorskem teku. »To bi bila res moja velika želja, ampak najpomembneje mi je, da pri tem uživam in ostanem zdrava.«