Julia Ostroverkhova se je rodila v Donecku, Ukrajini. Študirala in delala je kot tolmačica. Sodelovala je z avstrijskim dirigentom, nato se je odločila za študij projektnega menedžmenta na glasbeni univerzi na Dunaju. Leta 2005 je prišla v Avstrijo. Zdaj dela na področju glasbenega mendežmenta in je med drugim že organizirala turnejo »Japanese Women´s Choir« na Dunaju, festival avstrijskih dni v Ukrajini, festival ukrajinskih dni na Dunaju ter prvi dunajski ples v Lugansku.
24. februarja je Vladimir Putin ukazal vkorakanje ruskih čet v Ukrajino. V zadnjih dneh je med drugim prišlo do bojev v Harkovu, Hersonu, Melitopolu ter v Kijevu. Kako se počutite v tej situaciji?
Imam občutek, da sem se izjokala. Nimam več solz. Zdaj mislim le še na to, kaj bi lahko storila tukaj na Dunaju. Sem odločna. Sodelujem pri vseh demonstracijah, pomagam pri organiziranju humanitarne pomoči in širjenju informacij. Potrebne so podpore, da lahko preživimo krizo.
Letos ni prvič, da je Rusija stegnila roke po Ukrajini. Leta 2014 je anektirala polotok Krim in prišlo je do bojev po uvedbi »ljudskih republik« v Donecku in Lugansku s strani proruskih seperatistov. Kako ste to doživeli?
Mislim, da se je začelo že v letih 2013/2014 na Majdanu. To je bila revolucija dostojanstva. Tedaj je prišlo do masovnih protestov v Ukrajini zaradi odločitve vlade, da zaenkrat ne bo podpisala pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. Demonstranti so zahtevali podpis sporazuma, odstranitev tedanjega predsednika Viktorja Janukoviča in predčasne volitve za predsedništvo. Janukoviča so odstavili, Turčinov je postal novi predsednik in ustanovili so začasno vlado. Dežela je bila zelo nestabilna. V končni fazi je potem prišlo do aneksije in do konfliktov v Donecku in Lugansku. Že tedaj je bilo jasno, da to ni bil samo interni konflikt. Položaja niso ocenili kot vojno in zato tudi ni bilo mogoče sprejeti beguncev od tam. Pa vendar so morali mnogi zbežati – tudi moji starši. Drugi so ostali v Ukrajini. Saj nihče noče bežati. Zapustiti lastno državo, iti kam, kjer mogoče niti jezika ne obvladaš, in začeti življenje na novo je zelo težavno.
Sama sem videla posebne enote v svojem domačem mestu in to niso bili domačini, bili so dobro oboroženi vojaki, ki so napadli mesti Doneck in Lugansk ter okolico. Imam občutek, da Rusija ne tolerira demokratične dežele v bližini. Putin naj vse odloči. Mislim, da je aktualna vojna nadaljevanje teh dogajanj. Zdaj je prišlo do eksplozije.
Tudi vaši starši živijo v Avstriji. Kdaj so prišli na Dunaj?
Zadnjič sem bila v Donecku maja 2014. Moja hčerka je bila stara tedaj sedem mesecev in hoteli smo jo predstaviti starim staršem. Meseca maja je mnogo prireditev in smo jih skupno obiskovali. Toda tedaj so proruski seperatisti že bili v mestu. Konec meseca, dan po volitvah za predsedništvo, so zasedli letališče. Mi smo zapustili mesto tri dni prej. Moja starša sta rekla, da hočeta ostati v Donecku. Zelo nevarno je bilo v mestu, ni bilo predvidljivo, kako se bo položaj razvil. Toda potem smo jih več ali manj prisilili, da zapustijo mesto. Najprej smo šli na sever, proti Černigovu. Potem je moj oče dobil delo na Dunaju in starša sta se priselila v Avstrijo.
Aktualni predsednik Ukrajine je Volodimir Zelenski. Bil je najprej igralec in je nato šel v poltiko. Zakaj so ga Ukrajinci leta 2019 izvolili za predsednika?
Tedaj sem že bila avstrijska državljanka in volitve sem opazovala z Dunaja. Zelenski je v drugem krogu z majhno prednostjo zmagal proti prejšnjemu predsedniku Petru Porošenku. Porošenku so tedaj očitali korupcijo, Zelenski je bil nekako manjše zlo, zato so se mnogi odločili za novinca v politiki – Zelenskega. Ljudje so mu hoteli dati priložnost.
Kako ocenjujete vlogo Zelenskega v aktualni situaciji?
Pred začetkom vojne ukrajinsko ljudstvo ni imelo enotnega mnenja o njem. Mnogi niso dobro sprejeli njegove odločitve. Bali so se, da se bo obrnil v smer Rusije in da bo privolil v Putinove zahteve. Toda mislim, da je v zadnjem letu zbral dobre sodelavce. Minister za obrambo in minister za zunanje zadeve in njuni svetovalci dobro delajo. Menim, da je v aktualni situaciji zelo pogumen. Prebivalstvo ga podpira.
Kaj je Putinov cilj?
Za Putina Ukrajina ne obstaja. 22. februarja je rekel, da je bila razglasitev državnosti Ukrajine zgodovinska napaka, ki jo hoče zdaj popraviti. Želi popoln vpliv in s tem »umor« Ukrajine. Ukrajina naj postane enaka Belorusiji. Ampak ukrajinsko ljudstvo se bo branilo, upor bo velik.
Mislite, da je Ukrajina le prva država, katero bo Rusija pod vodstvom Putina napadla?
Mislim, da Ukrajina gotovo ni zadnja država. Tudi Evropa bo to čutila. Kaj če bo Putin rekel, da hoče »osvoboditi« ruskogovoreče prebivalstvo v baltskih državah ali na Poljskem? Takšen režim, kot ga vodi Putin, lahko ohraniš le z vojnami. V ruskih časopisih je heroj, osvoboditelj sveta. In to je »ruska resnica«.
Vpliva aktualni konflikt na odnos do ruske skupnosti v Avstriji?
Mislim, da je odnos trenutno deloma napet, kar posebno opažam v socialnih medijih. Čutim sovraštvo številnih Ukrajincev do Rusov, ki zagovarjajo ravnanje Putina. Mnogi podpirajo ta dejanja – tudi na Dunaju. Seveda jih ni veliko, a tudi ti gledajo ali poslušajo ruske kanale. Verjamejo nekim teorijam zarote, na primer, da so ZDA vzrok za vojno ali da je celoten konflikt le nekakšna igra med ZDA in Rusijo, kjer je Ukrajina le žogica. Ukrajinci pa te boje res doživljajo. Na lastni koži čutijo posledice vojne. Ukrajinska diaspora je obupana. Velika je skrb za prijatelje, sorodnike, otroke, ki že dneve in noči brez hrane vztrajajo v bunkerjih. To je grozno. Razumem, da je situacija tudi za številne Ruse trenutno težavna, toda mislim, da ne smejo molčati, morali bi se solidarizirati z nami. Pri demonstracijah v zadnjih dneh so sodelovali številni Rusi. Doma nisem imela velike ukrajinske zastave in na demonstraciji mi je neka Rusinja podarila svojo. Rekla je, da jo bolj potrebujem. To je bil zame res ganljiv trenutek. Povsod so tudi dobri ljudje.
Kaj pričakujete od avstrijskih uradov?
Avstrijska vojska je nevtralna, ampak politika naj ne bo. Pričakujem jasno politično držo in popolno usklajenost z Evropsko unijo v vseh odločitvah. Premoženje, ki ga imajo ruski oligarhi v inozemstvu, je treba zamrzniti. V Avstriji je mnogo ruskega premoženja. Zaseg denarja bi Rusija čutila. Putina moramo ustaviti, Rusijo je treba izolirati na vseh ravneh – politično, ekonomsko, kulturno. Tudi prebivalstvo naj čuti, da so tu posledice, če se ves svet postavi proti njemu.
Kaj pričakujete od avstrijskih sodržavljanov?
Solidarnost. Tudi zdaj jo že čutimo. Številne akcije smo že izvedli. Organizacije kot Caritas zbirajo donacije za medicinske potrebe, kajti zdaj je že mnogo ranjenih. Lahko darujemo trajna živila, higienske produkte, spalne vreče itd. Iščemo tudi bivališča za begunce in begunke. Važno je, da poskusimo razumeti situacijo in se informiramo. Tudi za Evropo je ta vojna nevarna. Od Kijeva na Dunaj letiš le dve uri. To je zelo blizu. To, kar zdaj vidimo, je boj proti demokratičnim vrednotam in svobodi. Človekove pravice se krši vsak dan. V Kijevu so na primer streljali na bolnišnico za otroke. Putin je vojni zločinec. Pomembno je, da to spoznajo tudi ljudje izven Ukrajine. Za to, kar se dogaja, ni tolerance.
