Valentin Weber: Hekerjem za petami  

Pri 14 letih se je preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo. »Iz svoje sobe v domu sem imel razgled na iste gore. Bil sem edini Avstrijec v razredu, zato sem bil vedno malo drugačen, a smo se dobro razumeli in počutil sem se kot doma,« Valentin obuja spomine na gimnazijska leta. S stricem Valentinom Inzkom sta se ob koncih tedna skupaj peljala domov in Valentin pravi, da je stric prispeval k temu, da je tudi sam razvil zanimanje za politiko. »Ljubljane pa nisem doživel zgolj kot šolo, marveč tudi poklicno,« doda Valentin. Imel je veliko interesov, od zgodovine, arhitekture, do umetnosti, glasbe, zato se je po opravljeni maturi odločil za civilno službo v Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani. Po praksi pri židovski organizaciji Alliance Israelite Universelle v Parizu pa je študiral socialne vede na trojezičnem kampusu univerze Sciences Po Paris v Nancy. »Študij je združeval pravo, politologijo in socialne vede, kar je bila široka baza. Razmišljal sem, da bi se usmeril v diplomacijo, vendar se zaradi pogostih selitev, ki jih terja ta poklic, nisem odločil za to,« razloži Valentin Weber. Kljub temu je bila selitev zanj stara znanka, ki ga je pogosto spremljala. 

Študij je nadaljeval na prestižnih univerzah v Parizu, v Londonu, na John Hopkins Univerzi v Baltimoru in na Harvardu ter po magisteriju iz mednarodnih odnosov doktoriral iz kibernetske varnosti na Oxfordu. Pravi, da mu je bil Pariz zelo domač še iz prakse, ki jo je opravljal tam, London opisuje kot »velemesto z neskončnimi možnostmi«, v Oxfordu, kjer je preživel pet let, pa se je počutil doma. »Tamkajšnja narava je zelo lepa, obdani smo bili s knjigami, dom je bil zelo lepo urejen, v izredno lepem spominu pa so mi ostali tudi skupni zajtrki, petje v zboru in poglobljen študij. Hkrati pa si imel občutek, da živiš v svetu, ki je malo izoliran od ostalega sveta. Napo­sled sem si želel nazaj v svet, ki ni le svet akademikov, umetnikov in raziskovalcev,« je povedal Valentin. Pot ga je pred štirimi leti vodila v Berlin, kjer je sedaj raziskovalec kibernetske varnosti pri Nemški družbi za zunanjo politiko (DGAP). 

Njegova ekspertiza obsega raziskovanje nemške zunanje politike in varnosti podatkov računalniških sistemov na državni ravni ter kako preprečiti napade od zunaj. »V naši stroki imamo najbolj pod drobnogledom Rusijo in Združene države Amerike. To je dobro, saj je večina kibernetskih napadov, ki sem jih doživel, izvirala iz Rusije. A bi morali več pozornosti posvetiti Kitajski. Kitajska predstavlja največjo grožnjo, ker smo zelo odvisni od njihove tehnologije, npr. mobilnih telefonov, avtov, solarnih panelov. Posledično nimamo svobode odločanja. Kitajska diktatura stremi k temu, da bi svoj vpliv mednarodno razširila preko jugovzhodne Azije, Bližnjega vzhoda in Evrope. Njihov dominantni ekonomski vpliv občutimo že zdaj.« Da bi osveščal o tej pereči temi, je septembra začel izdajati newsletter »China: Technosphere«, ki izhaja vsaka dva tedna.

Na vprašanje, kako se laiki lahko zavarujejo pred kibernetskimi napadi, Valentin Weber odgovarja, da je bistveno imeti vedno posodobljen mobilni telefon in ga enkrat tedensko izključiti in ponovno vključiti. »Tako se prepreči veliko napadov.« Pomembno je tudi, da se ne zaupa tujim elektronskim naslovom in se ne odpira sumljive e-pošte, priponk in linkov. »Napadalci se pogosto izdajajo za sodelavce ali za šefa,« svari Weber. Pravi, da je najvarnejša komunikacija »end-to-end-encripted«, to pomeni, da imata samo dopisnika dostop do pogovora. »Aplikacije, ki to omogočajo, so npr. Signal, WhatsApp in Facetime, SMS je že manj varen. Telegrama ne uporabljam, ker ima veze z Rusijo, odkar je bil izvoljen Trump, pa namesto Gmaila uporabljam švicarski Proton,« pove Valentin Weber. Opozarja, da je tudi pri spletnih brskalnikih treba biti previden in izbrati tiste, ki omogočajo zasebnost, npr. Brave. Kar zadeva družbena omrežja, Weber opozarja, da je zaradi razvoja umetne inteligence treba ravnati še bolj previdno z vsebinami, ki jih objavljamo. »Če se slikamo na domačem vrtu, lahko umetna inteligenca izsledi, kje točno se nahajamo.«