Začetek decembra je izšla nova zgoščenka »Songs from Home« Tonča Feiniga. Na njej sodeluje kar 18 glasbenikov in glasbenic. Tematsko se je Feinig omejil na narodne pesmi, ki jih na Koroškem pogosto in radi pojejo. Na zgoščenki je enajst različnih skladb, od pesmi Rož, Podjuna Zila do pesmi Is schon still uman See. Feinig pa je letos zastopan tudi v koledarju Kmečke izobraževalne skupnosti.
Za glasbenike december in predbožični čas ni miren čas, pravi Tonč Feinig. Začetek decembra je igral na Kreslinovih koncertih v Cankarjevem domu v Ljubljani, imel pa je še druge nastope. V decembru je izšla tudi nova zgoščenka Songs from Home. Ta je logična naslednica zadnje instrumentalne zgoščenke Folk Song, ki je nastala skupaj z Edgarjem. Na tej novi zgoščenki je Feinig nekaj pesmi iz svojega stalnega repertoarja uglasbil in dodal še nove, ki jih prej ni pel. Pesmi je na novo aranžiral in poje pri vseh enajst pesmih. »Pesem Nmav čez jizaro« pa poje skupaj z Matthiasom Ortnerjem iz skupine Matakustix. Nova je na primer Avsenikova pesem »Po sončnih livadah«. Ta ima, kot pravi Feinig, tudi nekaj avtobiografskega, saj je Tonč Feinig pred manj kot dvema letoma postal oče. Na zgoščenki so tri nemške in sedem slovenskih pesmi. Sam je do sedaj izdal osem zgoščenk in bil pri več drugih producent. Naslednja zgoščenka pa bo vsebovala lastne avtorske komade, pravi. Feinig je zaključil študij klavirja in ima tudi didaktično izobrazbo za poučevanje, ob tem pa je tudi nekaj let študiral jazzovsko petje. Od leta 2000 je samostojni glasbenik.
Šele po letih je na odru tudi pel
Z glasom ni šlo kar tako, pravi. Zato je šele pred šestimi ali sedmimi leti začel pri nastopih tudi peti. Vedno je doma vadil in delal na petju. Šele sčasoma pa se je s petjem na odru počutil tudi dobro. Od prvega profesionalnega nastopa, ki se je zgodil pred 35 leti na Kontaktni leči, je Feinig sodeloval z mnogimi glasbeniki. Nekatere je privabil k sodelovanju na novi zgoščenki. To so na primer Edgar Unterkirchner, Filip Vadnu, Jaka Krušič, Žiga Smrdel ali Michael Erian, pa tudi članice godalnega kvarteta Noreia String Quartet Lena Kolter, Alma Portič, Anna Bednarchuk in Jana Thomaschütz. Med gosti na zgoščenki je tudi glasbenik na orglicah Arthur Ottowitz. Z njim je Feinig povezan preko pliberškega pustnega kabareta, kjer že več let igra v glasbeni zasedbi. Letno ima med 100 do 150 nastopov, vendar ne želi delati kot na tekočem traku.
Družinski in političen človek
Za božični čas letos nima nastopov. Prosti čas bo preživel s partnerko Mileno in sinom Jurijem, ki bo marca star dve leti. Družina je najlepše, kar se mi je zgodilo, pravi. To je življenje, ki gre naprej, ugotavlja. Družina živi v Svečah in Selah.
Zgoščenko je posvetil sestri Tatjani Feinig v spomin. Ta je prerano umrla, ravno ko je Feinig zaključeval zgoščenko. Glasba je bila pri Feinigih zmeraj važna in je vplivala že od mladih let na Tonča. Že oče Anton je bil organist, pevovodja in solist. Učitelj, kot je bil oče Anton, Tonč ni hotel postati, saj se je oče doma velikokrat jezil zaradi službe. Važno je, da si pozitiven in ne zagrenjen. To mi še kar dobro uspeva, pravi. Na vprašanje, če bi nehal z glasbo, ako bi ga kdaj ne veselila več, odvrne, da ima vsak krize. Na primer, ko začneš nov projekt kot npr. zgoščenko, ko ne gre samo za igranje instrumenta. Pozitivni odmevi pa so najboljša motivacija za bodoče ustvarjanje. Poseben je občutek, ko lahko razpošilja nove zgoščenke, ki so jih ljudje naročili. Glasba živi v trenutku, na zgoščenkah pa je ustvarjanje zabeleženo.
Pravi, da je zelo političen človek. Ogromno bere, Economista že 30 let. Ne bi pa hotel politike postaviti na prvo mesto in glasbe na drugo. Ugotavlja, da bi bilo prav, da ko greš v politiko, vse drugo pustiš in da si vseskozi aktiven in da se ne sliši samo vsakega pol leta kaj o tebi. Tako želi tudi za manjšinske politike, da bi delali ves čas, in ne samo za tiskovne konference na pol leta.
Rad dela v gozdu
Tonč Feinig je letos zastopan tudi v Kmečkem koledarju Kmečke izobraževalne skupnosti. Ko ima čas, gre rad delat v gozd. Sam ima sedem hektarjev gozdne površine. Zase naredi drva in pusti razžagati deske. Delo v gozdu zanj pomeni daljši časovni lok, ko vidi, kako se gozd iz leta v leto razvija. Kar je danes malo drevesce, bo šele čez 80 let veliko drevo. Možno pa je tudi, da po desetih letih vidiš, da iz drevesca nikoli ne bo zraslo veliko drevo, pravi. V gozdu se »zlufta«, nima pritiska, ni mu treba čakati na e-maile, zato pa ima čas za premišljanje. Pri delu v gozdu uživam, pravi.
Streaminga ne moreš podariti, zgoščenko že
Zgoščenka »Songs from Home« je na voljo na spletni strani feinig.org, v knjigarnah Heyn, Mohorjeva in Haček, v Zadrugi v Železni Kapli in v Pliberku. Kdor bi hotel poslušati pesmi, preden bi z nakupom podprl delo glasbenika, pa bo našel ali našla zgoščenko tudi na vseh merodajnih streaming straneh. Tam Feinig nič ne zasluži, lepo pa je, ko točno vidi, da ga poslušajo na Japonskem, v Avstraliji in v Mehiki. Streaminga ne moreš podariti, zgoščenka pa je lepo darilo, meni.
