Ginekologinja Sarah Lausegger: Verjamem v znanost

Informacija: Ta članek je bil prvotno objavljen aprila 2023

Za Sarah Lausegger se je začetek junija začelo novo življenjsko poglavje, saj bo njen novi dom za dve leti postala angleška prestolnica London. Tam se bo na svetovno znanem King’s collegeu, ki šteje med najbolj ugledne univerze na svetu, dodatno izobraževala na področju prenatalne diagnostike in fetalne kirurgije, kar pomeni, da operiraš še pred porodom v maternici. Ta »fellowship« bo opravljala pri svetovno znanem ginekologu in pionirju prenatalne diagnostike, profesorju Kyprosu Nicolaidesu, o katerem je celo dokumentacija na Netflixu.  Za Sarah je velika čast, da je dobila to možnost in se že zelo veseli na ta nov izziv v Angliji. Trenutno še na Dunaju kot zdravnica predstojnica (Oberärztin) za ginekologijo in specalistka pri porodih dela v bolnišnici St. Josef, ki je z letno več kot 4200 rojstvi največja porodnišnica Avstrije. Poleg tega pa dela še v prenatalnem inštitutu Fetomed v Döblingu, kjer se med drugim ukvarja s pregledi in preiskavami v času nosečnosti.

A zakaj je Sarah sploh želela postati ginekologinja, kaj vse je morala narediti in se naučiti, da je danes tam, kjer je? »Veliko,« odgovarja s prijaznim nasmehom. 

Doraščala je v Celovcu, leta 2007 je maturirala na Slovenski gimnaziji. »Šla sem v prvi Kugyjev razred in najprej hotela študirati jezike,« se spominja. Sicer je ginekolog tudi njen oče (opomba: Franz Lausegger), a ta je nikdar ni silil v ta poklic, seveda pa je to imelo določen vpliv. Maturitetno področno nalogo je Sarah pisala v biologiji na temi nosečnost in prenatalna diagnostika. Spominja se, da jo je pri tem zelo spodbujal in motiviral profesor biologije Mirko Oraže. »Tedaj sem ugotovila, da se želim poklicno ukvarjati z nastankom človeka in življenja,« pravi Sarah. Z njo smo se srečali v Celovcu, kjer enkrat na mesec, vedno ob sobotah, zastopa očeta v ordinaciji v Celovcu.

Medicino je študirala na Dunaju, en letnik je opravila v Ljubljani. Po zaključku študija je leta 2013 začela s pripravništvom. Zelo se je morala potruditi, da je dobila mesto za specializacijo ginekologinje, a s trudom, mnogimi nadurami in trdim delom ji je uspelo. Specializacijo ginekologinje je končala leta 2021, poleg tega je opravila še izobrazbo za urgentno zdravnico. Medtem ima kot zdravnica predstojnica že sama odgovornost za izobrazbo mladih zdravnikov, veliko ima tudi opravka z rizičnimi nosečnostmi. »Najteže je, če imam slabe novice za bodočo mamo. Pomembno je, da staršem poveš, kaj bo z otrokom, in skušaš situacijo razložiti z empatijo, mirno in stvarno. Ob tem se moraš zavedati, da je to izredna situacija za mamo oz. starše in šele začetek dolgega procesa,« razlaga Sarah. Dodaja, da je prava komunikacija s pacienti v njenem poklicu zelo važna. Včasih preiskave pred porodom pokažejo, da otrok luči sveta ne bo ugledal zdrav ali pa sploh ne bo sposoben za življenje. Za Sarah je jasno, da lahko kot zdravnica v takih primerih staršem samo razloži stanje in jim objasni možnosti, ki obstajajo. Odločitev o tem, kako ravnati naprej, ostane vedno pri starših: »Hvala bogu imamo tak sistem, da lahko v določenih primerih vse ponudimo, od prekinitve nosečnosti do paliativne oskrbe je vse možno,« pripoveduje Sarah. Kako sama predeluje neprijetne dogodke, ki jih doživlja s pacienti, da je po delu ne obremenjujejo preveč? »Na začetku je bilo težko, a s časom se naučiš, kako se malo distanciraš. Pri tem ji zelo pomagajo pogovori, tudi z očetom in njeno mlajšo sestro Tereso, ki je tudi ginekologinja. »Sčasoma se naučiš, da te stvari pustiš v bolnišnici, stoodstotno pa mi to kljub temu ne uspeva,« ugotavlja Sarah. 

Pred kratkim smo izvedeli, da je cepljenje proti virusom HPV v Avstriji za vse osebe do 21. leta starosti brezplačno. Kaj o tem meni ginekologinja Sarah Lausegger? »To je najboljši dosežek nasploh, da obstaja cepljenje proti raku. Odkar imamo to cepljenje, skoraj ne opažamo več primerov raka materničnega vratu (Gebärmutterhalskrebs). Zato pozivam vse, tudi fante in moške, ki raka lahko prenašajo, naj se pustijo cepiti.« 

V prostem času se Sarah ukvarja s športom, rada pleza, pleše balet, uživa v srečanjih s prijatelji. Vsak dan vzame v roke harmoniko, igrati je začela s sedmimi leti. Za harmoniko se je odločila, ker je to bil zelo neobičajen instrument za deklico. »Na harmoniki najraje igram tango in šansone. Igranje mi pomaga, da se malo pomirim,« pripoveduje Sarah.

»Verjamem v znanost, ki nam pomaga, in prav zaradi znanosti se razvijamo naprej,« odgovarja na vprašanje, v kaj verjame.

Katere cilje ima za bodočnost? Da bo prišla nazaj iz Londona, potem pa bi rada odprla lasten inštitut za prenatalno diagnostiko. »Vse si puščam odprto, potem bom pa videla, kaj bo še prinesel čas.«