Skupina mladih filmskih ustvarjalcev se je pred tremi leti prvič ukvarjala z idejo, da bi uresničili idejo kratkega filma v okviru projekta Iskrice, ki ga je izvajal Miha Dolinšek. Iz časovnih razlogov ga tedaj niso uspeli realizirati. To se je spremenilo lani poleti, ko se je izoblikovala filmska produkcijska skupina Zora Pictures, ki jo sestavljajo mladi zagnani filmski ustvarjalci.

Filmska ekipa pri snemanju

Kdo se skriva za Zora Pictures in zakaj  ste s tem začeli? 

David Krautzer: Zora Pictures so Luka Sticker, Janoš Pušnik in jaz. Brez sodelovanja Sandra Kaponiga in Simeona Rutterja pa ne bi šlo. Pred tremi leti smo se prvič v troje ukvarjali z idejo, da bi uresničili kratek film v okviru projekta Iskric, ki ga je izvajal Miha Dolinšek in za katerega smo napisali tudi skript. Iz časovnih razlogov pa načrta nismo uspeli realizirati. Lani poleti smo kupili opremo za snemanje, da bi snemali kratke filme in tudi uresničili razne projekte, npr. glasbene videe. Naše ime pa izvira iz tega, da smo skupaj igrali pri teatru zora z Marjanom Štikrom.

Koliko časa vlagate v produkcijo vaših kratkih filmov in kako se rojevajo ideje zanje?

Produkcija naših kratkih filmov potrebuje svoj čas zaradi drugih projektov in študija. Za prvi film smo od prve ideje do objave potrebovali približno pet mesecev. Naš novi kratki film, ki smo ga objavili 8. decembra, je nastajal iz skripta, ki smo ga hoteli realizirati v okviru Iskrice pred tremi leti. Tisto poletje pa smo skript predelovali in v enem tednu posneli, večino v enem dnevu od pol osmih zjutraj do devetih zvečer. Ideje pa izvirajo iz koroških pripovedk ali tudi pridejo iz nič. Vse ideje se v skupini razvija naprej.

Vtis iz novega filma.

Kakšne projekte ste do sedaj že uresničili in kakšni so cilji za naprej? 

Za gledališki performans »Črnokruhovi« VŠ Šentpeter in teatr zora smo oblikovali film, ki se projicira na desni in levi strani odra. Drugače pa smo že snemali štiri glasbene videe, nekaj prireditev in video za dan odprtih vrat VŠ Šent­peter. Zadnji vikend pa smo prvič snemali izven Koroške, in sicer v Alpbachu na Tirolskem, kjer smo producirali video za nov roman Roberta Prosserja. Za naprej se nameravamo vedno bolj izboljševati na vseh ravneh produkcije in morda bo komu uspel sprejem na filmsko akademijo.

Kdaj se je v tebi rodila strast za snemanje? 

Leta 2012 sta me babica in dedek povabila v kino, da bi si ogledali prvi del Hobita. Tedaj mi fantastičen svet Tolkiena ni bil znan, ampak po tistem fenomenalnem doživetju v kinu sem prebral knjige in si ogledal trilogijo Gospodarja prstanov. Filmi in predvsem dokumentacije o nastajanju trilogije so v meni obudili strast za snemanje.

Film »Der Karawankenbär«