Upokojeni univerzitetni profesor Georg Gombos bo 15. novembra za razvoj jezikovnopedagoških konceptov na področju dvo- in večjezične predšolske vzgoje prejel Einspielerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS).
Kaj vam pomeni Einspielerjeva nagrada?
Georg Gombos: Nagrade se zelo veselim, ker predstavlja priznanje za moje delo, je pa tudi mejnik pedagoškega dela na področju večjezične elementarne vzgoje. To področje zasluži več pozornosti, saj je razvojno obdobje v starosti od nič do šest let za učenje jezikov bistvenega pomena.
Kaj bi sami označili kot višek svojega dela?
Posebej pomemben se mi zdi moj prispevek za zakon o dvo- in večjezičnih otroških vrtcih, saj določa obvezen jezikovnopedagoški koncept in evalvacijo.
Zakaj ste se začeli zavzemati za ohranjanje manjšinskega jezika na Koroškem?
Ko sem leta 1981 z Dunaja prišel na Koroško, sem le malo vedel o koroških Slovencih. Opazil sem, da so ljudje navdušeni, kadar omenim, da znam madžarsko ali druge jezike, kadar pa je šlo za učenje ali znanje slovenskega jezika, je to navdušenje upadlo. Zanimali so me razlogi za to diskrepanco. Nekateri govorci so imeli le malo samozavesti in so se skoraj sramovali zaradi slovenščine oz. zaradi zgodovinskega in družbenega razvoja. Tem vprašanjem smo se posvečali v raziskovalni skupini pod vodstvom Dietmarja Larcherja.
Kako se je začelo delo z dvojezičnimi vrtci?
V Borovljah so ustanovili otroški vrtec »Jaz in ti« in dr. Wutti je Dietmarja Larcherja vprašal za podporo, ta pa mu je priporočil ravno mene. Konec 80. let se je v pogovorih s pedagoginjami izkazalo, da nimajo jasno določenega načrta za rabo obeh deželnih jezikov in da jezikovna menjava poteka ali izmenično ali pa nekako intuitivno. Ugotovili smo, da je delež slovenščine občutno manjši kot delež nemščine. Prepričan sem bil, da mora v dvojezičnem vrtcu oskrba potekati v obeh jezikih v razmerju 50:50. Tako se je začel razvijati jezikovno-pedagoški koncept za dvojezične otroške vrtce.
Lahko koncept na kratko pojasnite?
Glavna značilnost koncepta je enakovredna raba jezikov in transparentnost, to pomeni, da vsi vedo, kaj se v vrtcu dogaja in kako. Določiti je treba, kdo, kdaj in kaj dela v slovenskem oz. v nemškem jeziku – to mora biti jasno tako za starše kot tudi za »nosilce« vrtcev. Dolga leta smo krojili koncepte za posamezne vrtce. Pred približno tremi leti pa sem začel pripravljati obsežnejši koncept, ki se navezuje na državni okvirni izobraževalni načrt za elementarno pedagogiko in določa jezikovnopedagoške principe. Ta novi Okvirni jezikovnopedagoški koncept (www. novice.at/okvirnikoncept) je deželna vlada objavila v obeh deželnih jezikih. Veseli me, da so na Gradiščanskem koncept prevzeli še za hrvaščino, madžarščino in jezik Romov.
Kako ste koncept uresničili?
Odločili smo se za raziskovalni projekt, ki temelji na samoopazovanju pedagoginj in pedagogov, da bi dosegli cilje, ki so si jih sami zastavili. Pri tem smo jih podprli z videoposnetki in diskusijami. Takšna evalvacija dela je do zdaj potekala predvsem s privatnimi vrtci, zdaj pa tudi nekateri javni vrtci začenjajo s tem procesom.
Kaj bo treba še storiti?
Potruditi se bomo morali, da bo koncept bolj odmeven v javnosti in da bomo odpravili bojazen staršev, da bi večjezičnost lahko preobremenila njihove otroke.
Gre pri konceptu predvsem za organizacijo dela?
Metodika in didaktika sta vključeni v jezikovnopedagoške principe, vsebino pa dodajajo vzgojiteljice in vzgojitelji. Jezikovno delo zahteva notranjo diferenciacijo, kar je seveda velik izziv. Ker je jezikovna raven pogosto precej nizka, bomo morali paziti, da bomo ustrezno spodbujali otroke, ki so že dobri govorci slovenskega jezika.
Bi osebe, ki vodijo dvojezične otroške vrtce, morale biti dvojezične?
O takšnih vprašanjih vedno diskutiramo na dveh ravneh, ki se izključujeta. Po eni strani bi to bilo logično in priporočljivo, saj bi vodja vrtca imel življenjsko izkušnjo z dvojezičnostjo in bi na ta način bolje razumel, kaj se v instituciji dogaja. Po drugi strani pa moramo takšna vprašanja gledati tudi s politične perspektive in razmisliti o reakcijah okolja … Pomembno se mi zdi, da je moj jezikovni koncept pedagoški, torej ločen od politike.
Kaj si želite za prihodnost?
Na oddelku šest Deželne vlade koncept podpirata Gerhild Hubmann in Ludmilla Kofler, vseeno pa si želim še močnejšo institucionalno mrežo, da bi to, kar smo do sedaj dosegli, tudi institucionalno zasidrali. Moja druga želja pa je, da bi se manjšine v Avstriji tesneje povezale pri ohranjanju oz. višanju jezikovnih kompetenc pedagoginj in pedagogov. Zanje bi potrebovali nadaljnjo izobrazbo ali študij, ki bi upošteval specialno jezikovno situacijo na Koroškem in hkrati nudil trdno jezikovno ter metodično-didaktično osnovo za pedagoško delo.
Podelitev Einspielerjeve nagrade bo
15. novembra, ob 19. uri v Tischlerjevi dvorani v Celovcu.
