Glede na uro dneva oziroma noči je odvisno, ali boste Selana Jako Dovjaka srečali kot poštarja, kmeta, čebelarja, lovca, pevca, harmonikarja, nogometaša ali igralca gledališke skupine Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele. Pretekli vikend je Jaka na Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani v Cankarjevem domu nastopil z Mešanim pevskim zborom Sele.
Jaka Dovjak se je leta 1995 rodil Hijacinti in Kristijanu Dovjak z Borovnice, kjer je kot najmlajši sin odraščal v družbi treh starejših sorojencev. Ko je Jaka obiskoval ljudsko šolo v Selah, je oče delal kot prodajalec pri firmi Napotnig v Borovljah, mama je bila pa doma na kmetiji in pri otrocih. Potem sta starša leta 2000 prevzela kočo pod Košuto in jo vodila 11 let do upokojitve. »Ali sem bil doma pri babici in dedku ali pa gori na koči med gosti,« pripoveduje Jaka, od malih nog vajen družbe ljudi. Njega pa delo v gostinstvu ni mikalo: »Ni šans, kljub temu da sem obiskoval Višjo šolo za gospodarske poklice.« Skoraj vsi Jakovi sošolci so na koncu tretjega letnika izbrali obvezno prakso v gostinstvu, on pa je prakso opravil na banki. Ob številnih hobijih si Jaka namreč ni mogel predstavljati, da bi ob delu v gostinstvu našel tudi čas zanje.
Ti konjički ga spremljajo že od malih nog, saj je kot otrok igral nogomet za mladinske selekcije DSG Sele, poleg tega pa se je učil (in naučil) igranja na diatonično harmoniko. V članski ekipi nogometašev DSG Sele je Jaka danes rezervni vratar, poleg tega poje prvi bas v MePZ Sele, zbor je minuli konec tedna v okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani nastopil v Cankarjevem domu. Vrsto let je Jaka tudi del gledališke skupine KPD Planina Sele, s katero so letos uprizorili predstavo Voda. Nogometni treningi so trikrat na teden, enkrat tedensko vabi zbor MePZ Sele, gledališka skupina KPD Planina Sele pa po Vodi trenutno počiva. »Poleg tega sem tudi lovec, pred enim letom sem kupil lovskega psa pasme bavarski barvar. Veliko časa trenutno gre za njegovo šolanje, saj želim letos narediti z njim izpit.« Za lov ga je navdušil oče Kristijan, dolgoletni član zelene bratovščine, ki je sina pogosto jemal s seboj na jago. Lovski izpit je Jaka opravil leta 2011 s šestnajstimi leti, kar je najnižja možna starost za opravljanje tega izpita. Pri lovu mu ne gre toliko za trofeje, »če je meso, je toliko bolje«, ampak za čas v naravi.
Po maturi je Jaka skupaj s prijateljem Danijelom Olipom v Gradcu začel študij teologije, a ga je prekinil po semestru in pol. »Videl sem, da to ni pravo delo zame,« pravi Jaka o razlogih za prekinitev študija in nadaljuje: »Otroci so se spremenili v tem smislu, da nimajo spoštovanja do učiteljev, poleg tega pa so tu še starši, ki jim ne moreš dopovedati, zakaj ima njihov otrok pri verouku trojko.« Te izkušnje je Jaka nabral na hospitacijah, sicer pa ima na študijsko leto v Gradcu lepe spomine.
Ko se je vrnil na Koroško, je kot prodajalec tri leta delal pri reklamni agenciji Würcher Media. Nato je kot snemalni tehnik začel pri podjetju Artis. V tej službi je kot snemalni asistent sodeloval pri produkcijah ORF, Servus TV, ZDF in pri drugih medijskih hišah, in sicer pri snemanjih od Avstrije do večine držav nekdanje Jugoslavije. »Preko tega dela sem prišel v kraje, kamor sam ne bi našel poti.« Šlo je za dobro plačano in zanimivo delo, nato pa je vmes prišla korona. »Koroški deželni studio je tedaj sprejel pravilo, da večinoma kamerman na teren ne odhaja več z asistentom, temveč sam.« Najpogosteje je Jaka sodeloval s snemalci Ivanom Klaričem, Foltijem Čertovom, Aleksandrom Sabotnikom in z Miho Dolinškom.
Po tem obdobju številnih poti in zanimivih dogodivščin se je Jaka Dovjak pred tremi leti zaposlil pri avstrijski pošti. »Slučajno je poštar, ki nosi pošto k naši domačiji, ekipni vodja, in so ravno tedaj iskali dodaten kader.«
Zaključiš z delom, slečeš poštarsko uniformo in to je to, ni se ti treba kaj dosti ukvarjati z minulim dnevom.
Jaka Dovjak
Bazo imajo na Bistrici v Rožu, od koder pošto vozijo od Šentjakoba na zahodu do Šmarjete na vzhodu Roža. Trenutno Jaka dela v domačem kraju, vendar se to spreminja tedensko ali celo dnevno. Na začetku poštarske službe je recimo pošto razvažal po občini Škofiče.
Poleg vremena danes delo poštarja najbolj grenijo visoka norma, reklame in paketi. Jaka Dovjak v Novicah najprej pregleda športne strani, na katerih pogreša tabelo rezultatov vseh dvojezičnih klubov, ki igrajo v koroških prvenstvih.
