Pepej Polesnig (56) prideluje olja. Sončnično olje so pridelovali že njegovi starši, Pepe pa se je med študijem v Gradcu zelo navdušil nad bučnim oljem in ga je želel pridelovati tudi sam. Tako je pred več kot 30 leti najel njive in nasadil buče. Pridelovanju olja se učitelj, ki v pliberški srednji šoli poučuje verouk, posveča v svojem prostem času. Kmetuje na posestvu svojih prednikov v bližini svojega doma. Specializiral se je kot oljar, saj za živinorejo ob rednem delu ni bilo časa.
Ste že od nekdaj želeli prevzeti kmetijo od staršev?
Pepej Polesnig: Že kot otrok sem rad pomagal na kmetiji. Doma nas je bilo pet otrok, zato sem se sprva odselil od staršev in zgradil svojo hišo. Najprej sem imel polja v najemu, potem je mama šla v penzijo, jaz pa sem prevzel domačo kmetijo. Danes pridelujem štiri vrste olja: sončnično in bučno olje za solate, ti dve imata najboljšo aromo pri sobni temperaturi – to je približno 22 °C, ter totrovo/ričkovo olje in laneno olje, ki ga stranke kupujejo za zdravje, zato se ga prodaja v manjših količinah. Predvsem laneno olje se hitro pokvari, zato ga je treba hraniti v hladilniku.
Imate dva zahtevna poklica, saj ste učitelj in kmet. Kako se ta dva poklica dopolnjujeta?
Res je, obe človeški strani sta naporni – učiteljevanje bolj duševno, kmetovanje pa bolj telesno, tako da se kar dobro ujemata. Vmes pa so počitnice, ko je več časa za kmetovanje. Kratek čas sem opravljal tudi naloge inšpektorja za verouk, vendar sem iz časovnih in finančnih razlogov te naloge spet oddal.
Vam še ostaja čas za hobije?
Čas si je treba vzeti. Sodelujem pri domačem gasilskem društvu, letos sem sodeloval pri vogrški poletni igri na prostem, kar je pomenilo veliko terminov za gledališke vaje, najlepši čas pa je tisti, ki ga preživljam z otroki, npr. letos spomladi na izletu v Rim.
Kako si organizirate delo?
Zrnje za olje pridelujem na 15 hektarjih površine. Največ dela je spomladi, ko je čas setve, in jeseni, ko se pridelek pospravlja. Ta faza je kritična zaradi vremenskih razmer. Seveda je na kmetiji vedno veliko dela, vendar lahko veliko nalog, npr. polnjenje steklenic, opravljam takrat, ko imam čas. Letos je bilo tako vroče poletje, da so sončnice že v hladilnici, buče pa bomo pospravili še pred začetkom šolskega leta.
Kdo vam pomaga?
Pravzaprav vsa družina. Strojna opravila večinoma opravim sam, pomaga pa mi tudi starejši sin. Prodajo deloma prevzame mama, hčerka in mlajši sin pa mi pomagata pri polnjenju steklenic. Stranke ne vedo, koliko dela kmetje investiramo v kakovostne pridelke. Za pridelavo olja se zrna čistijo kar štirikrat: pri pobiranju pridelka, pri sušenju, pri pripravi na transport iz sušilnice v hladilnico, kjer zrna skladiščimo pri 14 °C, potem pa še pred stiskanjem. Ta postopek je potreben, da v zrnju ni tujkov, ki bi lahko vplivali na kakovost in okus olja. Olje stiskamo vsaka dva tedna ali vsake tri tedne. Totrovo in laneno olje stiskam sam, zrnje za bučno in sončnično olje pa vozim v stiskalnico v naši vasi.
Kdo kupuje vaše olje?
Zdaj lahko rečem, stranke prihajajo iz vsega sveta, saj ravno v teh dneh paket olja odhaja v Afriko. Večina strank je iz Avstrije, njim olje pogosto pošiljamo po pošti, seveda pa stranke prihajajo tudi iz Slovenije in Italije, zato imam vse etikete trojezične. Olje prodajam doma, v južnokoroških Zadrugah, v velikovški trgovini Lagerhaus in na nekaterih tržnicah. Pliberški jormak je zame obvezen termin, saj je najbližji, obišče ga zelo veliko ljudi, zato je tam zame tudi največ strank. Tri dni stojim pri glavnem vhodu, tako da skoraj vsak pride mimo moje stojnice.
Pridelate toliko olja, da bi od tega lahko živeli?
Samo od pridelave olja ne bi mogel živeti, najti bi moral dodatne niše, razširiti ponudbo, morda z lastnimi stroji delati tudi za druge kmete, to pa zame trenutno ni realistično. Vsekakor drži pravilo: če hočeš biti kmet, moraš biti idealist. Kar se tiče strojne opreme, je dobro biti čim bolj neodvisen.
Zakaj je pomembno biti strojno neodvisen od drugih?
Najpomembnejši stroj pri pospravljanju pridelkov je kombajn. Če tega stroja nimaš sam, si odvisen od drugih. Lahko se zgodi, da se napoveduje dež, ko so sončnice zrele. Če takrat kombajn ne pride pravočasno in dež zmoči sončnice, se približno v enem tednu razvije plesen, takšen pridelek pa za pridelavo olja ni primeren.
Kakšne načrte imate za prihodnost kmetije?
Vsekakor bi delo rad nadaljeval do svoje upokojitve, zato sem se odločil, da bom zgradil lastno oljarno. Najstarejši sin je tri leta obiskoval kmetijsko šolo, zdaj pa se uči za mehanika. Takšno znanje je na kmetiji zelo dobrodošlo … Seveda upam, da bo kmetijo prevzel kdo od otrok.
Pred kratkim ste za kvalitetno olje prejeli štiri zlate kolajne.
Koroška kmetijska zbornica redno skrbi za ocenjevanje in analizo olja, ki potrdi kvaliteto izdelka. Sodelovanje je prostovoljno. Seveda je prijetno postati deželni prvak in dobiti zlato kolajno, vendar pravo odlikovanje predstavljajo le zveste stranke.
