Do januarja 2025 bodo pri ZSO izvolili Jugovega naslednika: »Nimam več volje in zanimanja za politiko«

Manuel Jug bo odstopil kot predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Več o vzrokih nam je povedal v intervjuju.

Kateri so vzroki za umik?

Manuel Jug: Nimam več volje in zanimanja za politiko. To je umrlo. Politika zame ni več izziv. Zmeraj iste teme v raznih odborih, komisijah in sestavah. Pred nedavnim sta Bernard Sadovnik in Nanti Olip predlagala ustanovitev stalnega pododbora v parlamentu, ki bi obravnaval vprašanja avstrijskih narodnih skupnosti, drugi si želijo poživitev koordinacijskega odbora KOKS. Kmalu bo več gremijev kot pripadnikov narodne skupnosti. Bil sem šest, sedem let v teh gremijih in zmeraj se melje in ponavlja iste stvari.

Kdaj boste oddali funkcijo predsednika ZSO?

Občni zbor bo konec leta 2024 oz. najkasneje januarja 2025. Do tedaj ostajam predsednik.

Tudi ob obisku slovenske predsednice Pirc Musar ste povedali, da srečanja s toliko predstavniki narodne skupnosti niso smiselna ...

Prišlo nas je več kot 15 zastopnikov narodne skupnosti. Vsak je povedal svoje, deloma iste stvari. Mnogi so skušali blesteti in se postaviti kot tisti, ki so naredili največ za narodno skupnost. Nisem oseba, ki bi se sam hvalil.

Leta 2019 ste bili prvič izvoljeni za predsednika ZSO in leta 2022 potrjeni. Kaj je uspelo med predsedovanjem, kaj ni?

Uspelo nam je povišanje podpor narodni skupnosti v Avstriji, za kar smo se v sosvetu zmeraj zavzemali. Uredili smo financiranje Novic in kulturnih domov. ZSO je finančno podprla mnogo društev. Mejnik pa je bila leta 2023 tudi skupna peticija ZSO, NSKS, SKS in EL o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji. Načeloma smo lahko v kontaktu s politiki in diplomati mnogo uredili. Veseli me, da smo organizirali kongres Združenja za ogrožene evropske jezike in kulture A.L.C.E.M. Zaprosili smo za članstvo pri Federalistični uniji evropskih narodnosti. Na kongresu konec septembra bodo odločali o našem članstvu.

Omenili ste sodelovanje manjšinskih zastopniških organizacij pri skupni peticiji. Bi lahko tega bilo več?

Z Bernardom Sadovnikom sva zaradi osebnega prijateljstva bolj tesno sodelovala. Vedno je šlo za stvar, tudi z Narodnim svetom koroških Slovencev med predsedovanjem nisem imel konfliktov.

Bi si želeli več rezultatov v gremijih?

Rezultati so že bili. Pri avstrijski politiki in strankah pa ne vidim aktivne pripravljenosti, da bi resno hoteli izboljšati položaj manjšine. Zmeraj dajo manjšini kakšno malenkost. Politika pač zmeraj gleda, kaj pomaga njej. S koroškimi Slovenci ne zmagaš v volitvah, zgubiš jih pa tudi ne. Nismo med sto najpomembnejšimi političnimi temami v Avstriji.

Ste obupali pri delu za narodno skupnost?

Navajeni smo na politično kulturo, ko odstopiš, če si prestar, po političnem škandalu ali ko kdo umre. S svojim delovanjem in bilanco sem zadovoljen in se lahko še pogledam v ogledalu. Hvaležen sem, da sem bil aktiven na strankarski ravni in v političnem zastopstvu narodne skupnosti. Lahko bi čakal do konca periode in nič več delal, a to ni moj način. Pošteno se mi zdi, da ima narodna skupnost zastopnika, ki rad in z vso energijo dela zanjo.

Tudi vašega nastopa z Marjanom Sturmom pri buršenšaftu Allemania v Gradcu mnogi nikoli niso pozabili ...

To je seveda bila točka, ki je zelo odmevala in katere se nikoli nisem znebil. Pri vsaki politični funkciji, ki bi jo nastopil, bi to prišlo spet na plan. Danes ne bi šel več tja.

Se obeta že kakšen naslednik?

Gremije ZSO sem obvestil o odstopu. Interes je pri dveh ali treh taborih znotraj organizacije. Možno celo, da bosta dva ali trije kandidati za predsednika. Za nobenega se ne bom izrekel in tudi v bodoče nočem vplivati iz ozadja. Delegati občnega zbora naj odločajo. Sam ne bom več imel funkcije v odborih ZSO.

Kaj pa ostale politične funkcije?

Ne želim več nobene politične funkcije. Umaknil se bom tudi kot predsednik Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPÖ.

Kako vidite bodočnost narodne skupnosti?

Moramo se zavedati, da bo treba slovensko govoriti v družinah in da odgovornosti za ohranjevanje jezika ne smemo prevaliti na vrtce, šole in politiko. Potrebujemo kontinuiteto poučevanja slovenščine, štiri leta učenja slovenščine v ljudski šoli je premalo.

Kaj boste delali zdaj?

Moj fokus bo na privatnem življenju, na poučevanju na dvojezični TAK in na igranju nogometa pri drugi ekipi SAK. Zdaj sem bachelor učnih predmetov matematika in nemščina. Rad bi zaključil masterski študij in dodatno naredil še telovadbo kot učni predmet.

Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi