Dermatologinja Lidija Domej: Krema za sončenje tudi pozimi!

11.5.2025 Celovec Klagenfurt Hana Julija Kališnik

Primeri kožnega raka naraščajo. Sonce je največji rizični faktor za nastanek kožnega raka. Dermatologinja Lidija Domej priporoča dnevno uporabo kreme za sončenje poleti in pozimi.

Dr. Lidija Domej

Katere so najpogostejše diagnoze na vašem oddelku?

Lidija Domej: Razne vnetne bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis, alergije na žuželke (na osji in čebelji pik), alergije na zdravila, pasovec (po nemško »Gürtelrose«), pa tudi kožni raki. Najpogostejši kožni rak predstavljajo nemelanocitni oz. »beli« kožni tumorji, ki se jih ob pravočasnem odkritju da dobro pozdraviti. Pogostost nemelanocitnih kožnih tumorjev z leti narašča, še posebej prizadete so osebe nad 70 let. Žal pa narašča tudi število obolelih za maligni melanom, ki je najbolj agresivna oblika kožnega raka in se lahko, odvisno od debeline tumorja, hitro razširi na druga tkiva oz. razseva. Spada med najpogostejše vrste raka v Avstriji: pri ženskah predstavlja peto, pri moških pa šesto najpogostejšo obliko raka. Leta 2023 je bilo v Avstriji diagnosticiranih 2015 primerov malignega melanoma.

Kakšni so vzroki za nastanek kožnega raka in kakšni so simptomi? Kako poteka terapija?

Rizični faktorji za nastanek kožnega raka so: pogosta izpostavljenost soncu, ponavljajoče se sončne opekline, svetla koža, veliko kožnih znamenj in dedna nagnjenost. Lahko se pojavi v vseh starostnih skupinah, vendar je najbolj razširjen pri starejših, saj se tveganje za nastanek povečuje s številom sončnih opeklin skozi življenje. Bolečina ponavadi sploh ni simptom kožnega raka. »Beli« kožni rak, ki je pogosto posledica prekomerne izpostavljenosti soncu, nastane na obrazu ali delih telesa, ki so bili nezaščiteni oz. izpostavljeni soncu. Kaže se lahko kot rana, ki se ne zaceli, kot rdeča ali rožnata lisa ali kot svetleča izboklina. Vendar so »beli« kožni tumorji dobro ozdravljivi in jih zdravimo največkrat s kirurškim posegom. Simptom malignega melanoma je lahko potemnelo in spremenjeno kožno znamenje. Ker se zelo hitro širi, je nadvse pomembno, da se ga pravočasno odkrije in zdravi. Kirurška odstranitev je najpomembnejše zdravljenje malignega melanoma, odvisno od stadija bolezni pa lahko vključuje zdravljenje z imunsko ali tarčno terapijo, v določenih primerih tudi obsevanje.

dr. Lidija Domej

Lidija Domej se je rodila 29. 10. 1993 in prihaja iz Rinkol v Podjuni. Že od malega je bila obdana z zdravniškimi zgledi, saj so bili mama, teta in oba strica zdravniki. Brat Štefan je šel po očetovih stopinjah in postal kmet, Lidija in njeni obe sestri Marija in Ana Lena pa so kot mama postale zdravnice. Lidija je sprva hotela ubrati drugo pot, zanimalo jo je pravo in slovenščina ter biologija, vendar pa je v prvem semestru študija prava ugotovila, da to ni zanjo in se je leto kasneje vpisala na študij medicine na univerzi v Ljubljani. Tekom študija jo je čedalje bolj zanimala dermatologija, zato je proti koncu študija šla na polletno izmenjavo v Lübeck, kjer je mdr. pridobila izkušnje na dermatološkem inštitutu, po študiju pa je bila na izmenjavi v Trstu. Odločila se je za specializacijo družinske medicine, vendar njeno zanimanje za dermatologijo ni upadlo, zato je vpisala še specializacijo dermatologije ter se sedaj izobražuje/je sedaj zaposlena na dermatološkem oddelku na celovški kliniki.

Kako lahko preventivno ukrepamo?

Pomembno je, da svojo kožo, lasišče in oči dobro zaščitimo pred soncem (tudi v očeh lahko nastane melanom). Svetujem dnevno uporabo kreme za sončenje oz. negovalne kreme z zaščitnim faktorjem proti soncu, tudi pozimi, ter nošenje sončnih očal in pokrivala. Izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro ni priporočljivo. V hribih in ob morju, kjer sonce močneje pripeka, še posebej svetujem uporabo zaščitne kreme. Zaščitna krema naj ima zaščitni faktor 50+, za vse tiste, ki so preboleli kožnega raka, pa so na trgu tudi kreme z zaščitnim faktorjem 100. Za ljudi z zelo svetlo kožo obstajajo tudi oblačila z UV zaščito. Če se veliko potimo ali kopamo, se je treba pogosteje mazati. Pomembno je tudi, da enkrat letno preventivno obiščemo dermatologa. Tisti, ki so preboleli kožnega raka, naj glede na priporočene smernice opravijo preglede pogosteje. Prav tako priporočam nujni dermatološki pregled v primeru, da se kožna sprememba hitro spremeni, hitro raste ali celo krvavi.

Rizični faktorji za nastanek kožnega raka so: pogosta izpostavljenost soncu, ponavljajoče se sončne opekline, svetla koža, veliko kožnih znamenj in dedna nagnjenost. dr. Lidija Domej

Ali z uporabo kreme za sončenje zmanjšamo tvorbo vitamina D?

UV-b žarki po eni strani povzročajo kožne opekline, pred katerimi se zaščitimo z uporabo sončne kreme, po drugi strani pa prispevajo k tvorbi vitamina D, ki pa poteka tudi, če uporabljamo kremo za sončenje. Če pri zdravniškem pregledu ugotovijo pomanjkanje vitamina D, je priporočljiv prehranski dodatek za peroralno uporabo. Bolje je dodajati vitamin D, kot da bi se nezaščiteni izpostavljali soncu.

Dermatologinja Lidija Domej: V hribih in ob morju, kjer sonce močneje pripeka, še posebej svetujem uporabo zaščitne kreme.

Kaj je pomembno za zdravje naše kože? Kakšno nego kože priporočate?

Za zdravo kožo je pomembna zdrava, raznolika prehrana z vitamini in minerali, zadostna hidracija in gibanje. Idealne nege za kožo ni, saj je nega kože pogojena s tipom kože. Koža potrebuje več vlage, kot si mislimo, zato priporočam vlažilno dnevno kremo. Suha in zrela koža slabše zadržujeta vlago, zato zanju pridejo v poštev bolj mastne kreme. Vročina in voda prav tako izsušita kožo, zato ljudem s suho kožo svetujem kratko prhanje z mlačno vodo in nato uporabo vlažilne kreme. Na trgu je zelo veliko opevanih produktov, vendar lahko dodatki pri nekaterih sprožijo alergije ali dražijo kožo, zato moramo biti pri izbiri previdni.