Darja Mischkulnig-Stojanovska o delu z mladostniki: »Želimo predočiti, da spol ni dejavnik, ki odpira ali zapira poklicna vrata«

Darja Mischkulnig-Stojanovska: Društvo je ustanovila skupina žensk, ki je videla po­trebo po prostoru ter ponudbah za deklice. Ena od ustanovnih članic je bila Brigitte Janshoff. Izvira iz Nemčije, kjer je bil model dekliških centrov, ki se ukvarjajo s feministični pristopi za delo z deklicami, že bolj znan ter razširjen. Društvo se je v Celovcu ob začetku osredotočilo na socialno-pedagoška svetovanja na teme, kot so spolnost, preprečevanje nasilja, motnje v prehranjevanju, lepotne norme in telesna samopodoba. Pomembna tema od vsega začetka je tudi bila spolnosenzibilna poklicna orientacija. Ob začetku delovanja društva so v odboru bile štiri osebe, danes pa nas je 45 sodelavk. Sprva smo imele prostore samo v Celovcu, zdaj pa smo aktivne tudi v Beljaku.

Vedno smo bili neprofitna, feministična organizacija. Tudi ko smo še delovale kot dekliški center, se je često dogajalo, da je AMS v naše poklicne tečaje pošiljal tudi trans-osebe, ker so pač na papirju še vedno navedene kot ženske. To je bila pogosto celo boljša situacija za sodelujoče, saj so se voditeljice tečajev trudile, da se vsi dobro počutijo in da se vse osebe nagovori z zaželenimi zaimki, spoli in imeni. Sčasoma je društvo postalo varen prostor za kvir skupnost. Zato smo tudi razširile ponudbo – začele smo npr. s projektom Ally, v katerem nudimo svetovanje, povezovanje itd. Organiziramo tudi srečanja ob določenih terminih. Ker so se naše ciljne skupine razširile, smo spremenile ime društva v EqualiZ. Danes se obračamo na deklice, mlade kvir osebe ter multiplikatorje. Multiplikatorji so osebe, ki delajo z mladimi – torej starši, učitelji, šole, delodajalci itd. Ponujamo npr. izobraževalne tečaje na teme senzibilizacija, spoli, diverznost itd.

Naš pristop je nasplošno intersekcionalen. Vsaka oseba ima drugo življenjsko realnost in druge faktorje vplivanja, pa naj bodo to vera, socio-ekonomsko ozadje, migracijska biografija, manjšinska pripadnost, kvirnost, spolna identiteta itd. Pri EqualiZ vsako osebo zaznamo kot eksperta_ekspertinjo lastne realnosti. Pomembno nam je, da osebe jemljemo resno in da ne negiramo doživetega. Pogosto se namreč zgodi, da prizadete osebe slišijo: »Ne bodi takšen! Saj smo itak vsi enakopravni!« Ljudje namreč večinoma izhajajo iz lastnega življenja. V tem sklopu je za nas pomembno, da se ukvarjamo z lastnimi privilegiji. Za razlago besede privilegij rada citiram stavek: »Privilegij je, če o čem misliš, da ni problem, ker zate osebno ni problem.« Treba se je zavedati, kakšne privilegije imamo in da jih je treba uporabljati za to, da podpiramo in krepimo manj privilegirane osebe.

Ponujamo svetovanja, odvisna od situacije in zelo individualna. V centru pa je vedno prizadeta oseba – torej večinoma otrok. Ničesar ne storimo, česar ta oseba ne bi želela. Tudi s starši stopimo v stik samo po želji otroka. Poleg svetovanj ponujamo tudi informacijske prireditve – npr. pred kratkim tudi v online-formatu v sodelovanju z deželo Koroško. Pri teh prireditvah je šlo za to, kako lahko podpiram svojega otroka, če je kvir, če ima drugo spolno identiteto ali pa na splošno pri aktualnih temah in vprašanjih.

Važno je razširiti predstavo o spektru primernih poklicev. Tudi dandanes so predstave o »ženskih« in »moških« poklicih še močno zasidrane v družbi. Če npr. rečem: »Predstavljaj si koga, ki dela v kakšnem tehničnem poklicu,« si bo večina ljudi predstavljala moškega. Če pa rečem: »Predstavljaj si koga, ki dela v otroškem vrtcu,« bo večina pomislila na žensko. To ima svoj vzrok – danes v tehničnih strokah večinoma delajo moški, v socialnih poklicih pa večinoma ženske. To pomeni, da otroci od mladih let naprej povezujejo te poklice z določenim spolom, kar pa spet vpliva na to, da mladi mislijo, da številni poklici zanje sploh ne pridejo v poštev. S projektom želimo predočiti, da spol ni dejavnik, ki odpira ali zapira poklicna vrata.

Pri spolnosenzibilni poklicni orientaciji gre v prvi vrsti za to, da dekleta najdejo zase pravi poklic, kjer bodo uveljavile lastne sposobnosti in kompetence. Če ima katera že jasno predstavo o tem, kaj bi rada delala, ji posredujemo informacije o poklicu in pomagamo najti prakso.

Za zainteresirane pa nudimo tudi praktične delavnice za STEM-poklice  (sience, technology, engeneering, mathematics). Delavnice pogosto vodijo mlade ženske, ki se ravno izobražujejo v kakšnem tehničnem poklicu in so dekletom tudi vzor. Projekt poveča dekletom njihove možnosti, dobijo pa tudi vpogled v aktualno situacijo na delovnem trgu. V Avstriji imamo namreč veliko pomanjkanje strokovnega osebja. Sodelujemo pa tudi s podjetji na področju STEM, ki  še nimajo mnogo sodelavk. Treba jih je senzibilizirati in ustvariti primerne strukture. Ne gre, da se dekleta opogumijo in se potem znajdejo na delovnem mestu, kjer doživljajo seksistične  napade in kjer imajo občutek, da se morajo bolj izkazati kot kolegi.

Delavnice, ki jih ponujamo na temo mobing na spletu, so zelo priljubljene, posebej na šolah. Zaradi vedno večje pomembnosti teme  smo se odločile za projekt, v sklopu katerega delamo dalj časa s posameznimi razredi. Po eni strani se z dijaki in dijakinjami ukvarjamo s tematiko v interaktivnih delavnicah, kjer se lahko tudi pogovarjajo o lastnih izkušnjah, vprašanjih in potrebah. Diskutiramo, skupno poskušamo najti rešitve in razmišljamo o tem, kako bi lahko ukrepali, če opazimo takšno situacijo. Voditeljice delavnic pa tudi posredujemo  informacije o tem, na koga se lahko obrnejo – direktno na šoli ali pa na kakšno organizacijo. 

Cilj projekta je tudi, da dijaki in dijakinje ustvarijo produkt, ki lahko senzibilizira druge mlade za to temo. To je lahko npr. video ali reel na spletu. Nekateri so naredili npr. poštne kartice z izjavami proti nasilju.

Nekatere teme šele počasi pridejo na dan. Delala sem z nekim razredom, kjer je tema klasičnih spolnih vlog bila zelo prisotna. Dijaki in dijakinje so vedno spet diskutirali o influencerjih_influencerkah, ki se igrajo s spolnimi vlogami. Tako npr. berejo moške vloge, oblečejo pa oblačila, ki jih mi zaznamo kot »ženska«. En del razreda je to zelo cenil, drugi del razreda pa je temu popolnoma nasprotoval in postal tudi nasilen v jeziku. V naslednjih delavnicah smo se posvetili temi o spolnih vlogah. 

Lani sem delala z razredom na temo »Wiederbetätigung«. Ogledali smo si, kaj je sploh prepovedano in kakšni so vzroki za prepoved. Zato smo tudi povabila eksperta, ki se je potem pogovarjal z dijaki in dijakinjami.

Mislim, da je takšno društvo v takšni dimenziji na Koroškem res enkratna zadeva. Specifična problematika na Koroškem je npr. kvir skupnost, ki je veliko manjša kot v velemestih, zato ima manj vidnosti in je manj odprtosti in več vsakdanje diskriminacije. Ravno na podeželju so tradicionalne strukture in spolne vloge še bolj izrazite. Tu je velika razlika med podeželjem in Celovcem oz. Beljakom. Poskušamo biti prisotni tudi izven mestnih centrov – s šolskimi delavnicami, po spletu, s sodelovanjem z regionalnimi podružnicami AMS. Problem pa je tudi financiranje društva. Subvencije za projekte dobivamo iz raznih virov – dežela Koroška nas podpira pri raznih projektih, pa mesti Celovec in Beljak, AMS, BKA itd. Podpore pa so večinoma omejene na eno leto. To pomeni, da je velik del našega dela iskanje možnosti nadaljnjega financiranja. Finančna podpora je vedno tudi odvisna od tem, ki so ravno aktualne. Če je projekt uspešen, še ne pomeni, da ga lahko izvajamo naprej. Pogosto je namreč pogoj za podporo »inovativnost« določenega projekta. Konec koncev poskušamo dobiti podpore za projekte na področjih, v katerih mladi ljudje potrebujejo podporo ali kjer jih lahko krepimo.

Letos praznujemo 30. obletnico društva in praznovali jo bomo z večjo prireditvijo. Prirejali bomo spet dneve odprtih vrat. Ponujamo tudi prakse za osebe, ki se izobražujejo na področju življenjskega ali socialnega svetovanja, pedagogike ali psihologije. Osebe, ki se zanimajo, se lahko javijo pri nas!