
Armin Bostjančič je v družbi sestre Barbare odraščal v Bilnjovsu. Od leta 2014 z ženo Nadjo, po kateri je prevzel priimek, in z otroki Leno (15), Nikom (12) in Leom (7) živi v Branči vasi. Staršem, ki imajo doma mladostnike v puberteti, je v šentiljskem farovžu postregel z odličnim nasvetom o večernem izklopu ruterja oz. interneta. »To sicer kaj bistveno ne zmanjša porabe energije, se pa skrajša čas, ki ga mladi pred spanjem preživijo pred ekrani.« Družina Bostjančič-Feinig stanuje v leseni montažni hiši, kurijo na pelete, letno pa ne porabijo več kot 2200 kilovatnih ur energije, kar je zelo malo. Po maturi na Slovenski gimnaziji se je leta 2001 odpravil študirat v Gradec s ciljem, da postane meteorolog. Na Univerzi Karla in Franza je končal študij sistemskih okoljskih znanosti s poudarkom na klimatologiji in geografiji, pa vendar ni bilo iz meteorologije nič. »Moja današnja žena je tudi stanovala v Gradcu, za meteorologijo pa bi moral na Dunaj. Meni je tudi ugajal Gradec, tako da sem tedaj zaključil s klimatologijo.« Žena Nadja, ljudskošolska učiteljica, ki prihaja iz Sveč, je obiskovala enojezično nemško ljudsko šolo. »Ona z otroki govori nemško, jaz pa slovensko. Nadja sicer razume slovensko, a ker se med seboj pogovarjava v nemščini, mi tudi otroci odgovarjajo v nemščini, tako da ni enostavno. Najmlajši še največ aktivno govori slovensko in skuša tudi komunicirati z mano v slovenščini.«
Redki so na Koroškem eksperti, ki znajo svoje strokovno področje na poljuden in razumljiv način razložiti tako v nemščini kot v slovenščini. Eden takih je Armin Bostjančič, ki se je nemško naučil v ljudski šoli v Bilčovsu. »Stric, ki je bil bolj na nemški strani, je moji mami Theresii, ko sem imel šest let, rekel, no, a se bo pob le naučil nemško. Danes je stric ponosen name in se čudi, kaj je iz tega fanta postalo.« Kar se tiče strokovnega izrazja v slovenščini, Armin pravi, da se je največ naučil v svoji prvi službi v centru za biomaso na Štajerskem. V bližini Gradca je bil Armin odgovoren za izpeljavo avstrijsko-slovenskega Interreg projekta EU, v središču katerega je bil socialni biomasni center. »Bil sem vodilni partner tega triletnega projekta, in vse, kar smo počeli, je bilo dvojezično, celo tolmačil sem na srečanjih projektnih partnerjev.«
Nazaj na Koroškem se je Bostjančič sprva kot projektni menedžer zaposlil pri Carnici Rož. »Delal sem kot regionalni menedžer za projekte v Sloveniji in na koroškem podeželju. Bil sem tudi pobudnik tega, da smo v Rožu dobili klimatsko-energetske vzorčne regije (KEM), pa tudi regije, v katerih se posebna pozornost posveča prilagoditvam na klimatske spremembe (KLAR!). Pri prvih gre za rabo obnovljivih virov energije, pri drugih pa za odpravo škode in prilagoditve na spremembe.« Vmes je pridobil izobrazbo za energetskega svetovalca. Storitve teh svetovalcev, ki pridejo na dom, so brezplačne, financira jih dežela. Od leta 2021 je kot KEM koordinator zaposlen pri koroški deželni vladi, dela pa po celi Avstriji. »Na licu mesta si ogledamo projekte, imamo daljši intervju, preverjamo, kako je z regijo, kako deluje in kako funkcionira cela infrastruktura, ki jo imajo.« V prostem času, ki ga je vedno premalo, poje v moškem zboru SPD Bilka, igra nogomet in tenis. Kar se varčevanja z energijo tiče, pa sodobne gospodinjske naprave prihranijo do polovico energije predhodnega aparata. »Še preden odpremo hladilnik, je dobro vedeti, kaj želimo iz njega. Tudi s sušenjem perila na vrvi namesto v sušilcu lahko veliko prihranimo«.
Iz rubrike Oseba tedna preberite tudi