Čebelar Kajetan Kreutz: Poklic, ustvarjen zame

Na vrtu je slišati brenčanje čebel, saj ima mladi čebelar Kajetan trenutno prav tam postavljen pretežen del svojih čebelnjakov. Trenutno skrbi za 42 čebeljih družin, kar je tudi za bolj izkušene čebelarje lepo število. Kako je Kajetan Kreutz sploh prišel do čebelarstva in, kakor sam pravi, našel tudi svoj sanjski poklic?

Po ljudski šoli v Šentprimožu in nižji stopnji Slovenske gimnazije je Kajetan začel gozdarsko šolo v Brucku na Muri, a se je odločil za drugo pot. Leta 2020 mu je v oči padel oglas za delo, koroško deželno združenje čebelarjev je iskalo pomočnika. Kajetan se je prijavil in začel delati v tem združenju, v katerega so vključeni skoraj vsi koroški čebelarji. S čebelami pred tem ni imel veliko opravka, kot strasten lovec in opazovalec pa je že vedno rad bil v naravi. Že v prvem mesecu službe je moral biti pri čebelah, ker je prevzel naloge enega od dveh čebelarskih mojstrov. »Zelo hitro sem se moral vsega naučiti, veliko mi je pomagal moj kolega, ki je čebelarski mojster in mi je postal zgled, saj živi za čebele in naravo,« pripoveduje Kajetan.

Društvo, pri katerem je zaposlen, ponuja tečaje za mlade in bolj izkušene čebelarje, oskrbujejo pa tudi 450 lastnih panjev in gojijo čebele in matice vrste carnica. Združenje ima tudi laboratorij za preiskavo strdi. Vsako leto vzgojijo in prodajo med 2000 in 2500 matic, izključno vrste carnica, kar je Kajetanu zelo pomembno, »ker je carnica oz. kranjska čebela po značaju zelo mila, odporna in najbolj pridna čebela«.

Zdaj spomladi društvo prodaja čebelje družine z matico drugim čebelarjem, ki so na primer čez zimo kakšen panj zgubili. Kajetan pripoveduje, da so v zadnjih treh tednih prodali 250 družin.

Vse kaže, da je bil Kajetan neke vrste naravni čebelarski talent. Pri delu je bil izredno spreten in kolegi so mu očitali, češ da je imel že pred tem sam deset let čebele. »Bil sem zelo radoveden, zanimalo me je in v kratkem času sem se ogromno stvari naučil, tudi iz lastnih napak.« Ni čudno, da je že leta 2021 zaključil izobrazbo za strokovnega delavca v čebelarstvu. Delo s čebelami je tako vzljubil, da je tudi doma že v prvem letu skrbel za kar 22 panjev. »In to, čeprav sem jih sprva hotel imeti le tri,« se smeji. Če česa ni vedel, je lahko vselej poklical čebelarskega mojstra, kar mu je na začetku zelo pomagalo. Čebelarjem začetnikom svetuje, naj nujno opravijo tečaje (informacije: imkerschule.org), saj brez znanja ni mogoče imeti čebel. Dobro je tudi, če lahko izkušenim čebelarjem včasih pogledajo čez ramo ali jih  vprašajo za kakšen nasvet.  Poleg strdi imajo čebele še mnogo drugih pozitivnih učnikov, saj oprašujejo rastline: Že v prvem letu s čebelami se je pri Kajetanu izboljšala letina v domačem sadovnjaku: »Toliko jabolk in hrušk še nikdar nismo imeli.«

Tudi ker si je želel poleg dela prislužiti malo denarja, si je nabavil čebele in pri tem omenja, da moraš kot čebelar razmišljati tudi kot poslovnež. Skrbi ga eksplozija cen za čebeljo krmo, slednja se je v zadnjih dveh letih podražila od 0,46 evra na 1,45 evra na liter. »Kot čebelar moraš vedeti, da pridejo tudi leta, ko je le malo strdi, fiksne stroške imaš pa vsako leto. Zato poleg strdi tudi prodajam čebelje družine.« Kajetan prodaja mešanico cvetličnega in gozdnega medu ali samo gozdni med. V zadnjih dveh letih je za svojo strd prejel zlato odličje. Kajetanu je jasno, da kakovostno strd dobiš le pri čebelarjih v okolici in ne v velikih trgovinah. Svojo pridelano strd proda z lahkoto, povpraševanja za dobro strd je kljub višji ceni (17–18 evrov na kg) veliko.

Kar zadeva pridelavo strdi, je do zdaj imel zelo dobra leta, svoje panje ima postavljene še ob Zablaškem jezeru, tam je nastala slika z Obirjem v ozadju. Za svoje čebele večinoma skrbi ob vikendih, zdaj aprila je čas, ko čebelar postopoma začenja širiti panje. Pozimi panje zmanjšajo, da je čebelam bolj toplo. Paziti mora, da imajo zadosti krme, kar 15 do 20 kg sirupa potrebuje čebelja družina v enem letu. V zelo dobrem letu lahko ena čebelja družina nabere več kot 50 kg strdi, koroško povprečje pa je okoli 10–15 kg na panj.

Kajetan pripoveduje, da zadnja leta za mnoge čebelarje niso bila enostavna, strdi je bilo deloma malo. Klima se spreminja, zaradi višjih temperatur cvetovi prehitro odcvetijo in tudi smreke, vir gozdnega medu, zelo trpijo in izginjajo. »Glavni faktor za dobro letino strdi je vreme brez ekstremov,« razlaga Kajetan, ki v prostem času zelo rad poje pri moškem pevskem zboru Vinko Poljanec.

»Zelo pomembno je, da se ukvarjamo s čebelami, brez čebel ni življenja, to je itak logično. Če sem pri čebelah, imam dober občutek, šumenje je nekaj zelo prijetnega,« navdušeno pripoveduje.

Katere cilje in želje ima Kajetan za bodočnost? Da bi čebelarji še naprej z ljubeznijo opravljali delo s čebelami in pridno obiskovali tečaje. Omenja še, da upa, da se podnebje ne bo tako spremenilo, da bi bilo delo čebelarjev onemogočeno. Tudi osebno si želi, da bo še naprej imel dovolj motivacije za čebelarstvo, a tudi dovolj skupnega časa s prijateljico Ines. Kajetan ima jasno vodilo v življenju: Ne razmišljaj o negativnih stavreh in o tem, kar bo morda šlo narobe. »Vedno skušam ostati pozitiven,« se nasmehne.