Delovanje avstrijskega Rdečega križa sloni na prostovoljnih sodelavcih. V Pliberku je poleg glavnopoklicnih sodelavcev dežurnih še dvajset do trideset prostovoljcev.
Tudi njihov vsakdanjik se je v času pandemije temeljito spremenil.
Pliberk Lani je 73.949 prostovoljnih sodelavcev avstrijskega Rdečega križa opravilo skoraj 12 milijonov ur prostovoljnega dela. Če pomislimo na Rdeči križ, nam najprej pridejo na misel reševalci in bolničarji, ki pomagajo ob izrednih dogodkih ali prevažajo bolnike v bolnišnice na preiskave ali terapije. A Rdeči križ opravlja veliko več nalog. Med drugim so to krvodajalske akcije, pomoč pri katastrofah, krizna intervencija, zdravstvene in socialne usluge, mobilna oskrba na domu ali tudi pomoč in tolažba s telefonskimi pogovori, nekaj, kar je prav v trenutni fazi krize, ko se mnogi počutijo osamljeni, zelo pomembno. Posebna ponudba je tudi v tem, da prostovoljci obiskujejo starejše ljudi in z njimi preživljajo po nekaj ur. Ne gre pozabiti, da so pri masovnih testiranjih na korona virus nenadomestljivi.
Začelo se je s civilno službo
Eden od teh prostovoljnih sodelavcev je Andrej Smrečnik iz Male vasi pri Globasnici, ki je pri Rdečem križu aktiven že od leta 2002. Po opravljeni civilni službi, ki je tedaj trajala še dvanajst mesecev, se je odločil, da bo pri Rdečem križu še naprej ostal kot prostovoljec. »Na splošno je bilo vzdušje med sodelavci zelo dobro, veliko sem se naučil tudi za življenje, pomagati ljudem in delati zanje mi je dalo zelo veliko.« Delo kot reševalec vidi tudi kot velik kontrast k poklicnemu življenju. »Problemi vsakdanjega življenja dobijo drugo težo, če spoznaš, koliko ljudi trpi zaradi bolezni.«
Na sedežu Rdečega križa v Pliberku je poleg štirih glavnopoklicnih sodelavcev vsega skupaj dežurnih še dvajset do trideset prostovoljcev. Za Andreja Smrečnika, ki je maja 2019 po odstopu Lorenza Szaba prevzel vodstvo pliberškega oddelka (Ortsstellenleiter) je bilanca po letu in pol ambivalentna. »S pomlajeno ekipo smo začeli z novim zagonom, poleg dela smo marsikdaj imeli tudi skupne aktivnosti v prostem času, nekaj, kar pa trenutno na žalost ni mogoče.«
Pandemija je spremenila delo reševalcev
Tako kot skoraj vsa življenska področja je pandemija temeljito spremenila tudi delovanje Rdečega križa. Sicer je bilo med prvim lockdownom nekoliko laže, ljudje so pravila večinoma upoštevali, ni bilo večjih prireditev, več časa so preživljali doma, posledično je bilo tudi manj nesreč. Precejšen izziv je zaščita sodelavcev in pacientov. Ogromno delovnega časa se »zapravi« za oblačenje in slačenje zaščitne opreme in še bolj temeljite in obširne razkužitve rešilnih vozil, zaradi česar se je časovni obseg vsake intervencije znatno povečal. Če je znano, da je pacient okužen z virusom, se na to lahko pripravijo že prej. Eden od dveh reševalcev v vozilu si obleče opremo in gre v stanovanje po bolnika. Šofer ves čas ostane v sprednjem delu vozila, brez stika s pacientom. Velika razlika je tudi v tem, ali oseba, ki potrebuje prevoz v bolnišnico, lahko še sama hodi ali pri tem potrebuje pomoč. V tem primeru se mora opremiti še šofer in stvar postane bolj zapletena, da ne govorimo o nujnih intervencijah z urgentnim zdravnikom, pri katerih je hiter odzivni čas na prvem mestu. Za vse paciente ter glavnopoklicne in prostovoljne sodelavce trenutno ni enostavno, kljub temu so vsi motivirani in zelo vestno upravljajo svoje naloge.
Spoštovanje do kolegov
Sicer je število prostovoljnih sodelavcev v Avstriji z okoli 74.000 osebami na razmeroma visoki ravni, a v zadnjih letih rahlo upada. Razlog za to vidi Smrečnik v tem, da se družba spreminja. »Kdo je še pripravljen darovati toliko svojega prostega časa najprej za zahtevno izobrazbo in pozneje za prostovoljno delo? Ljudje imajo druge interese in prioritete za preživljanje prostega časa.« Tudi danes mnogo civilnikov po odsluženi dobi ostane pri reševalcih, velik dejavnik pri tem pa je nadaljna poklicna ali študijska pot, veliko mladih se po civilni službi odseli v Gradec ali na Dunaj. Posebno spoštovanje ima vodja Rdečega križa v Pliberku do tistih, ki se kraj tedna pripeljejo domov na Koroško, da prevzamejo kakšno nalogo.
17 let po vrsti dežuren na božični večer
Nam se zdi samoumevno, da so reševalci v primeru nesreče ali bolezni na voljo 24 ur na dan in sedem dni na teden in to seveda tudi v času božičnih praznikov in na sveti večer. 17 let po vrsti je Andrej Smrečnik bil dežuren tudi za božič. »Večinoma je za božič delala vedno ista ekipa, skupaj smo se odločili, da delamo tisti, ki nimamo majhnih otrok.« Biti dežuren na sveti večer je bilo vedno nekaj posebnega, v Pliberku so postavili božično drevo, kolegi so si pošiljali voščila, le včasih je bil čas za skupno malico. Posebno lepo doživetje je bilo, če so koga prav na ta dan pripeljali iz bolnišnice domov.
Vedno iščejo nove kolege
Leta 2021 bo oddelek Rdečega križa v Pliberku praznoval že 40. jubilej delovanja, konkretnih načrtov za praznovanja zaradi aktualne situacije še ni. Vsekakor bo Rdeči križ v Pliberku deloval še naprej. Za novo leto si predvsem želijo, da se bo položaj s pandemijo čim prej razrešil. Vedno pa iščejo nove in motivirane kolege, ki bi radi pomagali in delali za ljudi in prispevali svoj delež za sočloveka.
