Andrea Kotschnig in praznik Repice v Šmihelu: Repica je občutljiva

Ob vznožju Pece je dom in kmetija družine Kotschnig. Zakonca Andrea in Christian kmetujeta ekološko in sta trdno prepričana v ta način kmetovanja.

Kočani so prebivalci Kota, kraja pod Peco, kjer so predniki Christiana Kotschniga (58) zemljo okoli Kotschnigove domačije obdelovali že pred stoletji, ve povedati kmetica Andrea (60), roj. Oitzinger iz Nonče vasi. Sedi za mizo v kuhinji mogočne, obnovljene kmečke hiše iz leta 1851 in se nasmehne: »Od doma sem poznala kmečko življenje in nikdar si nisem predstavljala, da se bom poročila s kmetom. A potem sem spoznala svojega moža in se preselila v Kot.« Ker je bilo na novem domu preveč dela, se je izobražena učiteljica za srednje šole po rojstvu otrok odločila, da bo glavnopoklicna kmetica in tega ne obžaluje. Ko govori o družini, o hčerkah Anni (36) in Marie-Theres (24), o dvojčkih Jakobu in Lukasu (22) in vnukinjah, ji od ponosa žarijo oči. Te pa se v hipu orosijo, ko pripoveduje o sinu Mathiasu, ki je izgubil življenje v hudi nesreči s kmetijskim strojem, ki se je zgodila doma. »Strašno je bilo, a s podporo družine, ki je moja 'varnostna mreža', sem lahko ta težek čas prebrodila. Pa tudi čas je pomagal.«



Christian in Andrea Kotschnig

Kmetijo že od leta 2007 vodijo ekološko, »ker nočemo zastrupiti naše zemlje, ampak jo ohraniti za otroke, pridelati zdravo hrano. Razliko lahko enostavno okusiš,« je prepričana Andrea. Kotschnigovi obdelujejo približno 50 hektarjev poljščine in travnikov in enako veliko površino gozda. Na travnikih se pase okoli 30 krav dojilj pasme »Kärntner Blondvieh«, teleta pa prodajajo. V domači kmečki trgovini ponujajo razne moke, polento, olja in krompir oz. repico, kakor rastlini pravimo v Podjuni. »Letos bo slabša letina krompirja, posajeno imamo en hektar in pričakujemo le devet ton pridelka, polovico navadnega leta. Repica je občutljiva rastlina.« Razlogi za slabe letine so gramozna tla (Schotterböden), pa tudi suše in škodljivci. »Vedno teže je zaradi vremena, ki se spreminja.« Repico prodajajo tudi gostilnama Breznik in Loser. »Če je zmanjka, pač odpovem, mi je ne dokupujemo od drugod.« Andrea Kotschnig priznava, da imajo za seboj precej težko leto in da tudi bio-kmetje trenutno trpijo zaradi nepravičnih cen za pridelke.



Domačo kmečko trgovino si je z ljubeznijo do detajla uredila v leseni hiši, kašti iz leta 1743. Kotschnigovi vzgajajo stare vrste rastlin, ki dajejo manjši pridelek, a so edinstvenega okusa.

S prvim januarjem se bo upokojila, »a le na papirju,« pravi. Kmetijo bo nekoč prevzel sin Jakob, ki je zelo motiviran. »Upam, da si bo namislil dober načrt za kmetijo. Potreboval ga bo,« razmišlja Andrea. »Moramo ostati optimistični.«

Andrea Kotschnig bo svoje pridelke ponujala tudi na prazniku repice v Šmihelu, ki bo prav to nedeljo, 6. oktobra.



Akterji društva Lebensraum Petzenland/Peca SLIKA: Silvo Kumer

Praznik organizira društvo Lebensraum Petzenland-Peca: »Navdušena sem, kako se društvo okoli Franza Kušeja in zagnane predsednice Doris-Grit Schwarz nadstrankarsko zavzema za kmete in vsako leto pripravi ta praznik v Šmihelu,« pravi Andrea Kotschnig.

Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi